Ko se voznik pelje po slovenskih cestah, ga občasno preseneti prometni znak, ki ni zgolj informativen, temveč tudi (nehote) zabaven. Imena nekaterih slovenskih krajev danes zvenijo nenavadno, včasih celo komično ali dvoumno. A za temi poimenovanji se praviloma ne skrivajo šale, ampak stare zgodbe, ki razkrivajo način življenja, jezik in razmišljanje naših prednikov.
Slovenija ima zaradi svoje zgodovinske razdrobljenosti in jezikovne raznolikosti izjemno bogat nabor krajevnih imen. Med njimi izstopajo takšna, ki v sodobnem jeziku dobijo povsem drugačen prizvok, kot so ga imela ob nastanku. Prav ta razlika med preteklim in današnjim razumevanjem pa je razlog, da danes vzbujajo pozornost.
Ritomeče
Eden takšnih primerov je vas Ritomeče v slovenski Istri. Ime, ki danes marsikoga nasmeji ali preseneti, najverjetneje izhaja iz starega narečnega izraza, povezanega z reliefom ali obdelovalno površino.
Hudo
Na Dolenjskem najdemo kraj z imenom Hudo. Kratko, skoraj dramatično poimenovanje ni naključje. Po vsej verjetnosti odraža težke življenjske razmere ali zahtevno obdelovalno zemljo. V času, ko so bila imena predvsem opisna in funkcionalna, je takšna neposrednost imela praktičen pomen.
V Sloveniji obstajajo tri naselja z imenom Hudo: v občini Domžale (pri Radomljah), Novo mesto in Tržič. Največje je Hudo pri Domžalah z okoli 220 prebivalci, sledita pa manjši naselji pri Novem mestu (65 prebivalcev) in Tržiču (51 prebivalcev).
Smrje
Med bolj znanimi je tudi ime Smrje. Čeprav danes asociira na neprijeten vonj, izvor besede sega v opis naravnih razmer, kot so vlaga, močvirje ali zastajajoča voda. Ime je tako predstavljalo realen opis okolja, ne pa negativne ocene.
Zadnja vas
Zanimiv vpogled v preteklost ponuja tudi Zadnja Vas. Ime, ki danes zveni skoraj simbolično, je nekoč označevalo dejansko geografsko lego, torej zadnjo poseljeno točko pred gozdovi, mejo ali manj obljudenim območjem. Takšna imena so bila pomembna za orientacijo in razumevanje prostora.
Svinjsko
Med kraji, ki pogosto pritegnejo pozornost, je tudi Svinjsko na Koroškem. V sodobnem jeziku ima beseda lahko negativen prizvok, a v času nastanka imena je bila povsem nevtralna. Podobno kot številni drugi kraji, poimenovani po živalih ali poklicih, tudi to ime odraža vsakdanje življenje prebivalcev.
Bruhanja vas
Bruhanja vas je majhno naselje na Dolenjskem, ki s svojim nenavadnim imenom pogosto pritegne pozornost in radovednost. Kljub zvenečemu imenu gre za miren kraj z značilno podeželsko podobo.
Ščurki
Ščurki je majhno naselje v osrednji Sloveniji, katerega ime pogosto vzbudi presenečenje zaradi svoje nenavadne zvočnosti. Po zadnjih dostopnih podatkih naj bi kraj imel zgolj 10 prebivalcev.
Spodnje Blato
Spodnje Blato je ime kraja, ki pri bralcih pogosto vzbudi zanimanje zaradi svoje zvočnosti. Danes deluje nenavadno, a je hkrati primer, kako raznolika in posebna so lahko krajevna imena v Sloveniji.
Britof
Britof je naselje v Mestni občini Kranj z okoli 2.100 prebivalci, ki leži približno štiri kilometre severovzhodno od mesta na levem bregu reke Kokre. Kraj zaznamuje tudi cerkev sv. Tomaža, katere začetki segajo v leto 1512 in predstavlja pomemben del lokalne dediščine.
Puščava
Ne gre za afriško Saharo, ampak za manjše naselje na Lovrenškem Pohorju. Od Maribora je oddaljen približno 25 kilometrov, od Lovrenca na Pohorju pa 3 kilometre. Puščava je imela v letu 2025 le 63 prebivalcev.
