Osrednje slovenske hidroelektrarne so v prvem letošnjem četrtletju ob šibki vodnatosti rek v prenosno omrežje oddale za skoraj četrtino manj električne energije kot v enakem obdobju lani. Proizvodnja je bila tudi za okoli desetino nižja od prvotnih napovedi, ki temeljijo na dolgoletnem povprečju, je v publikaciji Naš stik objavil Eles.
Precej pod pričakovanji
Hidroelektrarne na Dravi, Savi in Soči so v prvih treh mesecih leta v prenosno omrežje oddale 718 gigavatnih ur (GWh) električne energije, kar je bilo za 23,1 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2025 in za 10,5 odstotka pod prvotnimi pričakovanji.
Upad je bil zaznan na vseh treh vodotokih, največja odstopanja od prvotnih napovedi pa so bila v zgornjem toku Save in na Dravi, je zapisano v prispevku v publikaciji slovenskega elektrogospodarstva Naš stik, ki jo izdaja sistemski operater elektroenergetskega omrežja Eles.
Po podatkih Agencije za okolje je bila vodnatost slovenskih rek v prvem četrtletju mala do podpovprečna. Ne posebej optimistične niso tudi napovedi za preostalo spomladansko obdobje, saj so bile snežne zaloge v Alpah po tej zimi pod dolgoletnim povprečjem.
Breme za Termoelektrarno-toplarno Ljubljana
Breme pokrivanja potreb po električni energiji je tako poleg Nuklearne elektrarne Krško, ki je v omrežje oddala 1516 GWh električne energije, in Termoelektrarne Šoštanj (666 GWh), v prvih treh mesecih morala prevzeti predvsem Termoelektrarna-toplarna Ljubljana, ki je po zagonu nove plinske enote zagotovila skoraj 312 GWh električne energije ali za skoraj 120 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju.
Iz domačih virov je bilo od začetka leta do konca marca v prenosno omrežje oddano za skoraj 3227 GWh električne energije, kar je bilo 5,5 odstotka manj kot v enakem času lani in za 1,9 odstotka manj od prvotnih napovedi.
STA
