Evropa po zaprtju Hormuške ožine občuti močan pritisk na cene goriv, razlike med državami pa so precejšnje. Po vojaškem zaostrovanju konec februarja in omejitvi izvoza nafte – skozi to ključno ožino sicer v običajnih razmerah potuje približno petina svetovne trgovine z nafto – so se cene nafte znova povzpele nad 100 dolarjev za sod. To se je hitro prelilo tudi na bencinske servise po Evropi. Čeprav se nam zdi v Sloveniji gorivo drago, smo na lestvici zelo nizko.
Ponekod podražitve za več kot petino
Po podatkih Eurostata so se cene goriv med februarjem in marcem 2026 v povprečju v EU zvišale za približno 13,5 odstotka. Največji skok so zabeležile Latvija in Švedska, kjer so cene poskočile za več kot 20 odstotkov.
Najbolj so bili prizadeti vozniki dizelskih vozil, saj so za gorivo odšteli skoraj petino več kot mesec prej, medtem ko so se cene bencina zvišale nekoliko manj.
Med državami z največjimi podražitvami dizla izstopajo Češka in Švedska, kjer so se cene povzpele za okoli 27 odstotkov. Sledijo Estonija, Latvija, Belgija in Nizozemska. Večina drugih držav EU je beležila rast nad 10 odstotkov.
V Sloveniji v enem mesecu podražitev za 2,9 odstotka
Slovenija pa je v tej primerjavi izjema. Po podatkih Eurostata se je cena dizla med februarjem in marcem zvišala le za približno 2,9 odstotka, kar je med najnižjimi rastmi v EU. Podobno nizke podražitve so imeli le še Slovaška in Madžarska. Tudi pri bencinu je Slovenija ostala med državami z najmanjšim dvigom cen, saj so se te zvišale za manj kot 5 odstotkov.
Potrebno je poudariti, da gre za primerjavo cen med februarjem in marcem. Cene v Sloveniji so bolj poskočile v aprilu in maju.
Slovenijo rešuje regulacija cen?
Na letni ravni je slika še bolj zanimiva. Medtem ko so se v večini držav EU cene goriv v primerjavi z marcem lani občutno zvišale – v Nemčiji na primer za skoraj 20 odstotkov – je Slovenija ena redkih držav, kjer so se cene celo znižale. Po podatkih Eurostata so bile nižje za približno 5,9 odstotka.
Ključni razlog za to je regulacija cen goriv, ki jo država še vedno izvaja (z izjemo avtocest).
Sistem na dolgi rok ni vzdržljiv
Ekonomist Jože Damijan opozarja, da je vzdržnost takšnega sistema odvisna predvsem od gibanja cen na mediteranskem trgu nafte, ki služi kot osnova za izračun maloprodajnih cen. Če bi zaprtje Hormuške ožine trajalo dlje časa in bi cene nafte še naraščale, bi pritisk postopoma postal prevelik.
V takem scenariju bi se tudi v Sloveniji težko izognili občutnejšim podražitvam, saj noben model dolgoročno ne more zadrževati nizkih cen ob vztrajni rasti vhodnih stroškov.
EU pripravlja ukrepe za energetsko krizo
Evropska unija medtem pripravlja nove ukrepe, s katerimi bi državam članicam omogočila več manevrskega prostora pri pomoči potrošnikom. Med predvidenimi ukrepi so obvezno delo od doma, subvencioniranje javnega prevoza ter omejitve službenih letalskih poti. Evropska komisija ocenjuje, da gre za najhitrejše in stroškovno najučinkovitejše načine za umirjanje razmer na trgu.
“Evropa si ne more privoščiti, da bi ostala izpostavljena vse pogostejšim energetskim šokom,” piše v dokumentu, ki ga je pridobil bruseljski medij Politico. Evropski komisar za energijo Dan Jorgensen je razmere označil za zelo resne in opozoril, da konca krize za zdaj ni na vidiku
Med predlogi so tudi dnevi brez avtomobila v mestih ter spodbujanje varčne, ekološke vožnje, s katero bi lahko vozniki z manjšimi spremembami zmanjšali porabo goriva. Komisija želi države članice spodbuditi, da uvedejo vsaj en dan dela od doma na teden in hkrati pocenijo javni prevoz.
