Poslanci Svobode, SD, Levice in Vesne so pred današnjo sejo DZ vložili zahtevo za ponovno odločanje o razrezu mest v delovnih telesih, ki ga je v petek potrdil kolegij predsednika DZ. Takrat so v Svobodi problematizirali predvsem razdelitev predsedniških mest v telesih, v Levici pa so nezadovoljni, ker niso dobili mest v želenih delovnih telesih.
DZ bo ponovno odločal
Kolegij predsednika DZ je v petek sprejel sklep o določitvi števila mest poslanskih skupin v delovnih telesih DZ in določitvi poslanskih skupin, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov v teh telesih. Na zahtevo poslancev Svobode, SD, Levice in Vesne pa bo DZ o tem odločal ponovno.
Na dnevnem redu današnje seje DZ je namreč predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ, pa tudi predlog sklepa o imenovanju njihovih predsednikov in podpredsednikov ter ločeno predlog sklepa o izvolitvi predsednika, podpredsednika in članov parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.
Največ predsedniških mest bi pripadlo SDS
Po odločitvi kolegija bi največ predsedniških mest pripadlo SDS, skupno osem. Svoboda bi prevzela vodenje petih delovnih teles, trojček okoli NSi štirih, SD pa dveh. Ostale poslanske skupine si obetajo po eno predsedniško mesto v odborih in komisijah DZ.
Že na petkovem kolegiju predsednika DZ se je med vodji poslanskih skupin glede takšne razdelitve vnel spor. V Svobodi menijo, da bi jim glede na volilni rezultat, s katerim so dobili 29 poslancev, moralo pripasti več kot pet predsedniških mest v delovnih telesih DZ. Poslanski skupini NSi, SLS in Fokus, ki imajo devet poslancev, pa manj kot štiri. Zato so predlagali, da bi trojček okrog NSi odpovedal enemu predsedniškemu mestu, ki bi nato pripadel Svobodi, a so v bodoči koaliciji takšen predlog zavrnili.
Nezadovoljni pa so tudi v poslanski skupini Levica in Vesna, kjer opozarjajo da jim je bodoča koalicija onemogočila delovanje v za stranko ključnih odborih za zdravje, izobraževanje in okolje.
STA
