Energetske prenove stavb v Sloveniji postajajo nujne, a številnim povzročajo velike finančne težave. Bralka je opozorila na primer starejše upokojenke, ki s približno 600 evri pokojnine komaj pokrije osnovne življenjske stroške. Stanovalci njenega bloka so se odločili za prenovo fasade, njen delež stroškov pa znaša okoli 6000 evrov, poroča Svet24.
Na GZS pojasnjujejo, da se odločitve o prenovah sprejemajo demokratično. Če večina stanovalcev prenovo potrdi, morajo sodelovati vsi lastniki. Direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič opozarja, da Slovenija z energetskimi prenovami močno zaostaja, hkrati pa poudarja, da lahko socialno ogroženim pomaga Eko sklad. Ta lahko v določenih primerih stroške celo povrne, težava pa je, da mnogi za pomoč sploh ne vedo.
Velik problem ostaja financiranje. Lastniki morajo stroške pogosto poravnati vnaprej, subvencijo pa prejmejo pozneje. Za številne upokojence je to praktično nemogoče. Prenove hiš in blokov sicer prinašajo nižje stroške ogrevanja, vendar začetni vložki pogosto dosegajo več deset tisoč evrov.
Slovenija si je zadala cilj, da bi do leta 2050 prenovili večino stanovanjskih stavb, a tempo prenov ostaja prepočasen. Posebej problematične so stare hiše in bloki iz sedemdesetih in osemdesetih let, ki imajo slabo izolacijo in visoko porabo energije.
