Rast gospodarske aktivnosti v prvem četrtletju je presegla pričakovanja predvsem zaradi okrepitve izvozne aktivnosti, zmerna rast zasebne potrošnje pa se je nadaljevala, so po objavi statističnega urada, da je BDP realno medletno zrasel za tri odstotke, zapisali v Umarju. Ob tem opozarjajo tudi na poslabšanje gospodarskih obetov.
Okrepljena rast v izvoznem sektorju
V izvoznem sektorju se je rast v prvem četrtletju okrepila, zlasti marca, in presegla pričakovano,
je o izvoznih gibanjih povedala vršilka dolžnosti direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Alenka Kajzer.
Blagovni izvoz je bil medletno višji za 1,8 odstotka, povečal se je zlasti izvoz farmacevtskih izdelkov, po lanskem upadu pa tudi vozil in kovin. Izvoz storitev je medtem upadel za 2,9 odstotka. Skupni izvoz je bil za 0,7 odstotka večji kot pred letom.
Z rastjo izvoza se je okrepila tudi rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih (1,4 odstotka), medletno večja je bila proizvodnja kovinskih izdelkov ter strojev in naprav, po daljšem obdobju krčenja pa tudi proizvodnja vozil, deloma spodbujena z začetkom proizvodnje električnega twinga v Novem mestu. Proizvodnja večine ostalih panog, med njimi energetsko intenzivnih, je bila medletno nižja.
Rast gradbenih investicij
Ob tem so pri Umarju opozorili tudi na nadaljevanje rasti investicij, predvsem gradbenih, ki je medletno porasla na 12,6 odstotka. Pozitivna so bila tudi gibanja investicij v opremo in stroje. Visoka gradbena aktivnost se po njihovih pojasnilih odraža tudi v dodani vrednosti gradbeništva, ki je bila realno za 15 odstotkov višja kot pred letom.
Ob tem pri Umarju zaznavajo, da nekateri drugi podatki, kot sta davek na dodano vrednost in proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je tradicionalno močno povezana z gradbeništvom, kažejo na nekoliko bolj umirjeno gibanje aktivnosti v gradbeništvu. Prispevek zalog h gospodarski rasti je bil negativen (-1,4 odstotne točke).
“Gospodinjstva so v letošnjem prvem četrtletju ob rasti dohodkov svoje trošenje povečevala zmerno, in sicer 2,7 odstotka medletno, v večji meri pa so se usmerila v nakupe avtomobilov, neživilskih izdelkov ter turističnih storitev doma in v tujini. Marca se je zaradi negotovosti glede cen in oskrbe močno povečala tudi prodaja motornih goriv,” je povedala Kajzer.
Medletna krepitev rasti državne potrošnje
Pri Umarju so opozorili tudi na medletno krepitev rasti državne potrošnje za 3,9 odstotka predvsem predvsem zaradi višjih izdatkov za dolgotrajno oskrbo, zaposlovanja v sektorju država, od tega najbolj v zdravstvu in socialnem varstvu, ter tudi višjih izdatkov za blago in storitve.
Glede vpliva vojne na Bližnjem vzhodu so pri Umarju navedli, da je ta aprila že vplivala na širše poslabševanje kazalnikov gospodarske klime. Potem ko so bili kazalniki razpoloženja marca v Sloveniji še ugodni, so se aprila znatno poslabšali, najbolj zaupanje potrošnikov, ki je upadlo na najnižjo raven po marcu 2022.
Skupni kazalnik gospodarske klime
V primerjavi z aprilom lani so bili nižji vsi kazalniki zaupanja, pod dolgoročnim povprečjem pa skupni kazalnik gospodarske klime ter kazalniki zaupanja v trgovini na drobno, v predelovalnih dejavnostih in med potrošniki, so opozorili.
Za drugo četrtletje podjetja med glavnimi omejitvenimi dejavniki poleg pomanjkanja usposobljene delovne sile izpostavljajo negotove gospodarske razmere in nizko tuje povpraševanje, povečalo pa se je tveganje pomanjkanja surovin, ki je po Umarjevih pojasnilih sicer še vedno na razmeroma nizki ravni. Tudi v evrskem območju so se kazalniki gospodarskega razpoloženja aprila močno poslabšali, so dodali.
Pri Umarju opozarjajo še na poslabšanje gospodarskih obetov oz. naraščanje negotovosti zaradi vojne na Bližnjem vzhodu in omejevanja prometa skozi Hormuško ožino. Dodali so, da med velikimi tveganji ostaja tudi morebitna zaostritev trgovinske politike ZDA.
STA
