Slovenski kmetje so vedno bolj na prvi bojni črti podnebnih sprememb. Kar je nekoč veljalo za izjeme, kot so na primer dolgotrajne suše, nenadne poplave, neurja s točo in pozebe, postaja nova normalnost. Kmetijstvo, ki je močno odvisno od vremena in poteka večinoma na prostem, je med najbolj ranljivimi sektorji v Sloveniji, ugotavljajo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Suša leta 2022
V zadnjih letih so ekstremni vremenski pojavi povzročili ogromno škode. Najhujša je bila suša leta 2022, ki je prizadela več kot 235.000 hektarov kmetijskih površin in povzročila škodo v višini skoraj 148 milijonov evrov. Travniki, žita in poljščine so bili najhuje prizadeti. Podobne suše so se pojavljale tudi v drugih letih, medtem ko poplave (na primer avgusta 2023) uničujejo pridelke, erodirajo tla in onesnažujejo vodo. Neurja s točo in močnim vetrom pa v nekaj minutah uničijo celoletno delo, navajajo v Sektorju za horizontalne vsebine v kmetijstvu omenjenega Ministrstva.
Daljša vročinska obdobja
Temperature v Sloveniji rastejo hitreje od svetovnega povprečja. Daljše vegetacijsko obdobje bi lahko teoretično koristilo nekaterim kulturam, a v praksi prevladujejo negativni učinki. Vročinski stres zmanjšuje pridelek, spreminja kakovost krme in sadja, povečuje pojav škodljivcev in bolezni ter otežuje pašo živine. Sušna obdobja postajajo daljša in intenzivnejša, zlasti na vzhodu države, kjer so rekordno nizki pretoki rek.
Samooskrba s hrano
V živinoreji se zaradi vročine zmanjšuje prireja mleka in mesa, krma pa je slabše kakovosti. V rastlinski pridelavi trpijo zlasti korenovke, zelenjadnice in sadjarji. Hkrati se spreminjajo tudi vzorci padavin, ki so manj enakomerne in bolj ekstremne (kot primer lahko navedemo močne nalive daljša obdobja brez padavin), kar ogroža samooskrbo s hrano in stabilnost podeželja.
Prilagajanje slovenskih kmetov
Kmetje se sicer že prilagajajo: uvajajo odpornejše sorte, namakalnih sistemov pa je še vedno premalo (le okoli 6.500 ha). Pomembni so tudi ukrepi, kot so pokritost tal, kolobarjenje, ohranjanje organske snovi v tleh in agrogozdarstvo. Vlada in institucije, kot sta zgoraj omenjeno ministrstvo ter ARSO že pripravljajo strategije prilagajanja.
Slovensko kmetijstvo ni le “žrtev” podnebnih sprememb, saj samo prispeva k njim (okoli 11 odstotkov emisij toplogrednih plinov). Prehod na trajnostne prakse lahko hkrati zmanjša emisije in poveča odpornost. Prihodnost bo zato nedvomno zahtevala pametno kombinacijo tehnologije, tradicionalnega znanja in politične podpore. Kmetje, ki so stoletja prilagajali svoje delo naravi, zdaj potrebujejo, da se tudi politika in družba prilagodita njim.
Ekonomski in socialni učinki
Posledice podnebnih sprememb niso le kmetijske, temveč tudi globoko socialne in gospodarske. Številni mladi kmetje odlašajo s prevzemanjem kmetij ali pa se jih sploh ne lotevajo, ker postaja delo preveč tvegano in nestabilno. V nekaterih regijah že opažajo opuščanje kmetijskih zemljišč, zmanjševanje staleža živine in izseljevanje prebivalstva, kar dodatno ogroža vitalnost podeželja in celotno ruralno gospodarstvo.
Možnosti za prihodnost
Kljub vsem izzivom se odpirajo tudi nove priložnosti. Z uporabo sodobnih tehnologij, kot so precizno kmetijstvo, satelitski monitoring tal in odporne genske sorte, lahko slovenski kmetje postanejo bolj odporni. Pomembno vlogo bodo imela tudi evropska sredstva za zeleni prehod ter tesnejše sodelovanje med znanostjo, kmeti in odločevalci, da se prilagajanje ne bo dogajalo samo na papirju, temveč tudi v praksi na poljih in hlevih.
