Ko ljudje danes govorijo o “krizi življenjskih stroškov”, visokih najemninah in občutku, da sistem deluje le še za peščico najbogatejših, to ni zgolj občutek. Podatki kažejo, da se svet približuje eni največjih koncentracij bogastva v moderni zgodovini, po ocenah nekaterih ekonomistov celo večji od družbenega razkoraka v času pred francosko revolucijo.
Današnji premoženjski razkorak ni več običajna ekonomska neenakost. Postaja politični in družbeni problem z resnimi posledicami za demokracijo, stabilnost držav in prihodnost celotnih generacij.
1 % ljudi pobere skoraj vse novo bogastvo
Po podatkih organizacije Oxfam International je najbogatejši 1 % svetovne populacije v zadnjem desetletju pridobil okoli 42 bilijonov dolarjev novega bogastva. To je skoraj 34-krat več kot spodnja polovica človeštva skupaj.
Drug Oxfamov raport ugotavlja, da je najbogatejši odstotek ljudi od leta 2020 pobral skoraj dve tretjini vsega novo ustvarjenega bogastva na svetu.
Številke postanejo še bolj absurdne pri primerjavi z vsakdanjim življenjem. Milijarde ljudi živijo z vedno višjimi cenami hrane in stanovanj, medtem ko bogastvo milijarderjev raste za milijone dolarjev dnevno.
Primerjave s francosko revolucijo niso več pretirane
Francoska revolucija leta 1789 ni izbruhnila zgolj zaradi političnih idej. Eden glavnih razlogov je bil ekstremni družbeni razkorak med aristokracijo in običajnim prebivalstvom.
Takrat sta plemstvo in duhovščina živela v enormnem bogastvu, medtem ko je večina prebivalstva nosila davčno breme, živela v revščini in se soočala z naraščajočimi cenami hrane.
Danes številni ekonomisti opozarjajo, da se svet ponovno približuje podobni strukturi družbe. Majhna elita kopiči kapital, večina prebivalstva pa izgublja dostop do stanovanj, stabilnosti in socialne mobilnosti.
Francoski ekonomist Thomas Piketty že več let opozarja, da sodobni kapitalizem ustvarja pogoje za novo obliko oligarhije, kjer bogastvo raste hitreje kot gospodarstvo samo. Po podatkih Oxfam International ima danes najbogatejši 1 % več premoženja kot 95 % človeštva skupaj.
To pomeni, da se globalna ekonomija vse bolj približuje sistemu, kjer majhna skupina ljudi nadzoruje nesorazmeren delež svetovnega bogastva, političnega vpliva in medijev.
Ne gre več samo za denar, gre za moč
Premoženjski razkorak ni nevaren zgolj zato, ker nekdo poseduje več luksuza.
Problem je, da ekstremno bogastvo pomeni tudi politični vpliv, vpliv nad mediji in vpliv nad zakonodajo.
Ko majhna elita nadzoruje ogromne količine kapitala, začne vplivati tudi na demokratične procese. To je razlog, zakaj številni analitiki danes govorijo o prehodu iz demokracije v “oligarhizacijo” družbe.
Generacija brez prihodnosti
Posebej močno posledice občutijo mlajše generacije.
V številnih državah mladi težje kupijo stanovanje kot njihovi starši, plačujejo rekordne najemnine, živijo z negotovimi zaposlitvami, in imajo občutek, da ekonomski sistem zanje ne deluje več.
Hkrati bogastvo najbogatejših eksplodira predvsem zaradi delnic, nepremičnin, dedovanja, investicijskih skladov, in finančnih trgov. Ekonomisti opozarjajo, da družbe postajajo vse manj meritokratske. Uspeh je vedno bolj povezan z lastništvom kapitala in vedno manj z delom.
Francoska revolucija je bila posledica sistema, v katerem je večina ljudi izgubila občutek, da obstaja pravičnost.
Ko ljudje začnejo verjeti, da delo ne omogoča dostojnega življenja, pravila veljajo samo za revne, bogati pa postajajo bogatejši ne glede na krize, se začne rušiti zaupanje v institucije, demokracijo in družbeno pogodbo. In zgodovina kaže, da družbe z ekstremnim premoženjskim razkorakom prej ali slej vedno pridejo do točke preloma.
