Številni ukrepi načrta za okrevanje in odpornost, ki jih v Sloveniji izvajamo s podporo evropskih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, so že uspešno izvedeni oziroma bodo zaključeni do konca avgusta letos. Med njimi je tudi ukrep za krepitev trajnostne mobilnosti prek povečanja zmogljivosti železniške infrastrukture, finančno najobsežnejša naložba v okviru celotnega načrta.
Slovenska železniška infrastruktora je v zadnjih letih doživela največjo prenovo v desetletju. Kot so danes sporočili z Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost ter ministrstva za infrastrukturo in Direkcije RS za infrastrukturo, je naložba za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture v glavnini že zaključena. Preostala manjša dela bodo predvidoma končana do konca avgusta 2026.
Cilj naložbe je povečati zmogljivost železniške infrastrukture in izboljšati dostopnost železniških postaj, kar bo dolgoročno prispevalo k večji uporabi javnega potniškega in tovornega železniškega prometa ter s tem k zmanjševanju ogljičnega odtisa v prometnem sektorju.
292,6 milijona evrov za osem ključnih projektov
Za izvedbo naložbe je predvidenih 292,6 milijona evrov, od tega 216,3 milijona nepovratnih sredstev in 76,3 milijona evrov posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF). S tem je to daleč največja posamična naložba v okviru slovenskega načrta za okrevanje in odpornost.
Z naložbo je povezanih osem projektov, ki so v glavnini že zaključeni:
- nadgradnja železniške postaje Grosuplje,
- rekonstrukcija železniške postaje Domžale,
- nadgradnja železniške postaje Nova Gorica,
- dva projekta nadgradnje železniške proge Ljubljana–Jesenice–državna meja,
- dva projekta nadgradnje železniške proge Ljubljana–Divača,
- gradnja železniškega nadvoza čez Dunajsko cesto v okviru nadgradnje železniške postaje Ljubljana.
Kakšni so konkretni rezultati?
Kot so našteli na uradu in ministrstvu, je Slovenija s temi evropskimi sredstvi skupaj nadgradila 49 kilometrov železniških prog, tri železniške postaje (Grosuplje, Domžale, Nova Gorica) ter nadvoz v sklopu nadgradnje ljubljanske železniške postaje.
Podrobneje so nadgradili nekaj manj kot 76 kilometrov tirov, 82 kilometrov vozne mreže in ob tirih postavili nekaj manj kot 29 kilometrov protihrupnih ograj, kar je pomembno tudi za zmanjševanje hrupa ob obremenjenih železniških koridorjih.
Izplačanih že 99 odstotkov sredstev
Izvajalcem projektnih del je bilo doslej izplačanih že 99 odstotkov vseh predvidenih sredstev, kar kaže na učinkovito črpanje evropskih virov. Preostali odstotek bo izplačan po dokončnem zaključku vseh del in pridobitvi ustreznih uporabnih dovoljenj.
Na ministrstvu za infrastrukturo so poudarili, da bodo nadgrajene postaje in proge neposredno prispevale k večji prepustnosti železniškega omrežja, krajšim potovalnim časom in večji varnosti potnikov.
S tem je Slovenija naredila pomemben korak k sodobnejši, zeleni in trajnostni mobilnosti, so še zapisali v sporočilu za javnost.
