Slovenija praznuje 35-letnico samostojnosti, v četrtek bomo v spomin na sprejem ključnih dokumentov za osamosvojitev zaznamovali dan državnosti. Vrhunec prireditev bo osrednja državna proslava, ki bo na predvečer praznika v Ljubljani, slavnostna govorca pa bosta tokrat dva, predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Janez Janša.
Eno ljudstvo, ena država?
Da bo poleg predsednice republike slavnostni govorec tudi premier Janša, je odločil koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve. Kot je na petkovi novinarski konferenci pojasnil v. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Sebastjan Jeretič, so se za to odločili v želji po preseganju razlik in doseganju enotnosti. S tem želijo po njegovih besedah pokazati, “da smo pluralna družba, ampak eno ljudstvo in ena država”.
Koordinacijski odbor za državne proslave in prireditve je takšno odločitev sprejel na podlagi spremenjenega sklepa o določitvi protokolarnih pravil, ki ga je sprejela vlada. V uradu predsednice republike pa pojasnjujejo, da na spremembe sklepa nimajo vpliva, saj je spreminjanje njegove vsebine izključna pristojnost vsakokratne vlade. “O spremembi nismo bili obveščeni oz. se o tem z nami ni nihče predhodno posvetoval,” so pojasnili za STA.
Predstavnica urada predsednice v koordinacijskem odboru je sicer predlagala, da se ohrani dosedanja praksa enega govorca, v tem primeru predsednice republike. Ni pa glasovala proti sklepu, saj ni želela, da bi bil njen glas proti morebiti zmotno in manipulativno interpretiran, da predsednica republike na državni proslavi ne želi biti slavnostna govornica. V uradu predsednice so ob tem spomnili, da je imel na dosedanjih proslavah ob dnevu državnosti nagovor predsednik republike.
Državna proslava bo potekala na Trgu republike
Državna proslava bo sicer potekala na Trgu republike, scenarij zanjo je pripravil Igor Pirkovič, režijo pa podpisuje Roman Končar. Kulturno-umetniški program bo po navedbah vladnega urada za komuniciranje skozi glasbo, poezijo, ples in pripoved slavil domovino ter njene ljudi. Na odru bodo nastopili slovenski umetniki in umetnice različnih generacij, ki bodo s svojimi interpretacijami povezali zgodovinski spomin z ustvarjalno močjo sodobne Slovenije. Posebna pozornost bo namenjena mladim ustvarjalcem, so navedli v Ukomu.
Mineva 35 let od razglasitve samostojne države
Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, obeležujemo dogodke pred 35 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za nastanek samostojne države Slovenije, ki je bila do tedaj del Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Gre za Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti. Po sprejetju vseh treh dokumentov je takratni predsednik skupščine France Bučar v skupščini dejal: “Naj živi samostojna in neodvisna Slovenija!”.
V temeljni ustavni listini je bilo med drugim določeno, da je Slovenija samostojna in neodvisna država ter da prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile dotlej prenesene na organe nekdanje skupne SFRJ. V deklaraciji o neodvisnosti pa je bilo med drugim na deklarativni ravni določeno, kakšna država želi biti Slovenija, s kom se namerava povezovati in kakšne odnose želi imeti z nekdanjimi državami SFRJ.
Dan, ko so bile dovoljene sanje
Slovenija je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan po sprejetju ključnih dokumentov, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani, ko je med drugim na drogu pred DZ zastavo dotedanje Socialistične republike Slovenije zamenjala zastava novonastale države Slovenije. Na tej slovesnosti je takratni predsednik republike Milan Kučan zaključil svoj govor z znamenitimi besedami: “Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.”
A veselje ni trajalo dolgo, saj je že naslednji dan sledila desetdnevna osamosvojitvena vojna. Oblast v Beogradu je želela namreč Slovenijo v SFRJ obdržati s silo, zato je z vojsko želela zasesti mejne prehode Slovenije s sosednjimi državami. Temu sta se uprli slovenska Teritorialna obramba in slovenska policija. Prvi oboroženi spopadi so se začeli 27. junija, končali pa 7. julija 1991, ko je bil na Brionih ob posredovanju Evropske skupnosti dosežen sporazum, ki je predvidel tudi trimesečni moratorij na osamosvojitvene aktivnosti. A še preden je to obdobje poteklo, so oblasti v Beogradu spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v SFRJ, zato so začele s postopnim umikom. Zadnji vojak jugoslovanske vojske je tako Slovenijo zapustil v noči s 25. na 26. oktober 1991. Zato 25. oktobra zaznamujemo dan suverenosti.
STA
