Poleti mnogi obiskovalci poiščejo osvežitev in razglede v gorskem svetu, kjer uspevajo redke in zavarovane rastlinske vrste. Za njihovo ohranjanje je pomembno, da obiskovalci ostajajo na označenih poteh ter rastline občudujejo s primerne razdalje. Na ministrstvu za okolje in prostor so pohodnike zato pozvali k varovanju gorskega rastlinja.
Gorske straže planinskih društev
Gorska narava je zaradi zahtevnih geoloških in klimatskih zahtev zelo ranljiva, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu. Problem hoje se močno pokaže na strmih, množično obiskanih pobočjih, kjer se naredijo erozijska žarišča brez rastlinja.
Na ministrstvu pohodnike pozivajo, naj gorske rastline občudujejo na kraju samem in jih ne trgajo in ne izkopavajo. Obiskovalci gora se morajo zavedati tudi, da vsakršna hoja izven poti rastline poškoduje in uničuje.
K varovanju gorskih rastlin so v preteklosti pomembno prispevale gorske straže planinskih društev in naravovarstvena služba z ozaveščanjem pohodnikov ter opozarjanjem na prepoved trganja rastlin. Danes je med obiskovalci gora večinoma uveljavljeno načelo, da gorskih rastlin ne trgajo, so dodali.
Odgovorno ravnanje v naravi
Na pomen odgovornega ravnanja v naravi so opozorili tudi v Triglavskem narodnem parku. Še posebno pozornost letos namenjajo lepemu čeveljcu (Cypripedium calceolus), saj gre za eno najbolj prepoznavnih in varovanih divje rastočih orhidej v Evropi, ki je v Sloveniji strogo zavarovana že več kot 100 let.
Lepi čeveljc uspeva predvsem v bukovih gozdovih, na gozdnih obronkih in v pasu ruševja. Pomemben del njegove populacije se nahaja v Triglavskem narodnem parku, kjer po ocenah strokovnjakov uspeva približno petina vseh slovenskih rastišč. Poleg gnojenja in neustreznega gospodarjenja z gozdovi rastlino ogrožajo tudi človekovi posegi v njegova rastišča. Med najpogostejšimi grožnjami so množično obiskovanje območij, kjer uspeva, trganje cvetočih poganjkov ter izkopavanje in odnašanje rastlin iz naravnega okolja, so zapisali na ministrstvu.
Spoštovanje narave in varstvenih načel
Obiskovalci lahko k ohranjanju lepega čeveljca in drugih zavarovanih rastlinskih vrst največ prispevajo s spoštovanjem narave in varstvenih načel. V času cvetenja bodo zato v Triglavskem narodnem parku na nekaterih območjih izvajali okrepljen naravovarstveni nadzor ter obiskovalce ozaveščali o pomenu varovanja občutljivih rastišč.
V Sloveniji je sicer z uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah zavarovanih 91 taksonov (rodov in družin) oziroma 240 vrst rastlin. Med njimi so tudi visokogorske in sredogorske rastline, so zapisali na ministrstvu.
Najbolj znane so planika, encijani ali svišči, murke, avrikelj ali lepi jeglič, kranjski jeglič, alpska možina, Sternbergov klinček in druge vrste gorskih nageljčkov, Zoisova zvončica, velikonočnica in druge vrste kosmatincev, lilije, ozkolistna narcisa, dišeči volčin, Blagajev volčin, lepi čeveljc, rumeni sleč, navadna jarica in šopasti repušnik.
STA
