Junijski vročinski val, ki je zajel Nemčijo, je po ocenah Inštituta Roberta Kocha (RKI) terjal približno 5100 življenj. Število smrti, povezanih z visokimi temperaturami, je že preseglo letno povprečje približno 2900 smrti, zabeleženih v obdobju med letoma 2023 in 2025, poroča nemška tiskovna agencija dpa [citation:0].
Rekordne temperature in drugi najtoplejši junij
Nemčija je konec junija doživela več dni rekordne vročine. V nekaterih delih države so temperature presegle 40 stopinj Celzija, v mestu Saarbrücken v Posarju pa so izmerili kar 41,3 stopinje, kar je najvišja temperatura v Nemčiji doslej . Rekord so nato še izboljšali v občini Möckern-Drewitz na vzhodu države, kjer so po začasnih podatkih izmerili 41,5 stopinje Celzija .
Po podatkih nemške meteorološke službe DWD je bil junij s povprečno temperaturo 19,5 stopinje Celzija drugi najtoplejši od začetka merjenja [citation:0]. Rekord iz leta 2019 je tako ostal le za las presežen.
Vročina povzroča tudi škodo na infrastrukturi
Ekstremne razmere so povzročile tudi poškodbe na infrastrukturi. Na avtocesti A2 blizu mesta Ziesar v zvezni državi Brandenburg je zaradi izjemne vročine nabrekal asfalt, kar je povzročilo zapore in dolgotrajne zastoje . Na nekaterih območjih je prišlo tudi do motenj v železniškem prometu [citation:0].
Kako RKI izračunava smrti, povezane z vročino?
Inštitut Roberta Kocha pri svojih ocenah uporablja statistične metode, saj se vročina v uradnih umrlicah običajno ne navaja kot neposredni vzrok smrti. Namesto tega RKI podatke o številu umrlih v določenem obdobju primerja s temperaturnimi podatki nemške meteorološke službe . Gre torej za oceno o “smrtih, povezanih z vročino”, ne pa za neposredno ugotovljene vzroke.
Opomin o vse pogostejših vročinskih valov
Junijski vročinski val v Nemčiji je del širšega vročinskega vala, ki je junija zajel večji del Evrope. Francija, Združeno kraljestvo, Italija, Španija in druge države so prav tako poročale o rekordnih temperaturah in posledicah za zdravje ljudi ter infrastrukturo .
Strokovnjaki opozarjajo, da so vročinski valovi vse pogostejši, daljši in zgodnejši ter da bodo zaradi podnebnih sprememb predstavljali vse večje tveganje, zlasti za starejše, otroke in kronične bolnike .
