Na urgencah zaenkrat ne beležijo povečanega števila bolnikov s težavami, pri katerih bi bila vročina neposreden vzrok ali pomemben dodatni obremenilni dejavnik. Najpogosteje obravnavajo primere dehidracije, izčrpanosti, omotice, oslabelosti, izgube zavesti, motenj elektrolitskega ravnovesja ter poslabšanje delovanja ledvic, so navedli za STA.
Bolniki zdravniško pomoč iskali zaradi dehidracije
V urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so v letošnjem poletju beležili nekaj posameznih bolnikov, ki so pomoč poiskali zaradi težav, ki nastajajo ob vročinskem valu. Bolniki so zdravniško pomoč iskali zaradi dehidracije. V vročinskem valu sicer vedno pričakujejo nekoliko povečan obisk, predvsem bolnikov s kroničnimi težavami. Glavnino pa navadno predstavljajo starejši bolniki s pridruženimi boleznimi, ki prihajajo večinoma zaradi poslabšanja katere izmed osnovnih bolezni, kot so srčno popuščanje, rakaste bolezni ali pa motnje srčnega ritma, so pojasnili.
Obravnavajo tudi primere vročinskega udara
V UKC Maribor vsako leto obravnavajo tudi nekaj posameznih primerov vročinskega udara. Njegovi simptomi so slabost, bruhanje, omotičnost, težave z dihanjem, močno znojenje, hiter in šibek pulz. Poudarjajo, da je potrebno ukrepati, ko začutimo oz. opazimo navedene simptome. Umik na hladno, pitje večje količine tekočine, hlajenje z uporabo navlaženih tkanin ali ventilatorjev in zdravniška pomoč so pomembni ukrepi ob vročinskem udaru. Pomoč zdravnika je treba poiskati v primeru povišane telesne temperature nad 39 stopinj Celzija, krčev, izgube zavesti ali v primeru neprekinjenega bruhanja, na simptome vročinskega udara so opozorili tudi s Splošne bolnišnice Celje.
Vročino težje prenašajo najmlajši in najstarejši
Ljudem svetujejo, da se med obdobjem najvišjih temperatur zadržujejo v senci, na hladnem, omejijo fizične aktivnosti in napore ter ne pozabijo na zadostno hidracijo. Vročino težje prenašajo najmlajši in najstarejši. V času vročinskega vala je predvsem potrebno poskrbeti za najbolj ranljive osebe v naši družbi, torej za starejše, težko pokretne, ki si sami ne morejo najti zaščite ali se dovolj hidrirati.
V času aktualnega vročinskega vala tudi v urgentnem centru Splošne bolnišnice Slovenj Gradec ne opažajo povečanega števila obravnav bolnikov s težavami, pri katerih je lahko vročina neposreden vzrok ali pomemben dodatni obremenilni dejavnik. Prav tako ne beležijo hospitalizacij.
Vročina lahko poslabša že obstoječe bolezni
Poudarjajo, da lahko vročina poslabša že obstoječe bolezni. Posebej izpostavljeni pa so bolniki s srčno-žilnimi, ledvičnimi in pljučnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ter drugimi kroničnimi stanji. Pri teh bolnikih lahko zaradi dehidracije in dodatne obremenitve organizma pride do padca krvnega tlaka, motenj srčnega ritma, poslabšanja srčnega popuščanja ali akutnega poslabšanja ledvične funkcije. Večje tveganje imajo tudi ljudje, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na uravnavanje tekočin in krvnega tlaka, vendar zdravljenja brez posveta z zdravnikom ne smejo samovoljno spreminjati.
Povečano tveganje imajo tudi majhni otroci in nosečnice
Tudi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in Splošni bolnišnici Celje opozarjajo, da so najbolj ranljivi starejši ljudje, zlasti osebe nad starostjo 65 oz. 75 let, saj slabše zaznavajo žejo, imajo več pridruženih bolezni in se težje prilagajajo visokim temperaturam. Povečano tveganje imajo tudi majhni otroci, nosečnice, osebe, ki delajo ali se intenzivno gibajo na prostem ter ljudje, ki živijo ali nimajo ustrezno hlajenih prostorov.
Povečanega števila bolnikov s težavami zaradi vročega vremena ne beležijo niti v Splošni bolnišnici Celje, kar pripisujejo odgovornem ravnanju oseb v času ekstremnih vremenskih pojavov. Največkrat v takšnih dneh pomoč poiščejo starejši in kronični bolniki. Zgodi pa se tudi, da nekateri namesto z brezalkoholnimi, hudo žejo ublažijo z alkoholnimi pijačami, zaradi česar lahko hitro pride do akutnega alkoholnega opoja. Čeprav opozarjajo na zadosten vnos količine, pa se moramo poleg alkoholnih pijač izogibati tudi kavi in pravemu čaju.
