Vročina pomembno vpliva na delovanje človeškega organizma. Poleg takoj opaznih in znanih učinkov, kot je potenje, lahko vpliva na naše miselne sposobnosti, je za STA pojasnila klinična psihologinja z nevrološke klinike na Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana Ana Ožura Brečko. “Spremeni lahko delovanje možganov,” je izpostavila.
Možgani v mirovanju porabijo približno petino celotne energije
Možgani so energijsko izredno potratni organ. Čeprav predstavljajo le dva odstotka telesne teže, porabijo v mirovanju približno petino celotne energije, je spomnila Ožura Brečko z nevrološke klinike UKC Ljubljana, kjer se ukvarja z diagnostiko kognitivnih motenj in vedenjsko kognitivno psihoterapijo pri nevroloških bolnikih.
Ob visokih temperaturah se telo začne pregrevati in izgubljati tekočine. Zmanjša se tudi pretok krvi v možgane, ker se telo hladi s preusmerjanjem krvi proti koži, je pojasnila. Ko se temperatura dvigne nad 30 stopinj Celzija, pa morajo možgani del svojih virov preusmeriti v uravnavanje telesne temperature, denimo širjenje žil in potenje. “Posledično upade učinkovitost miselnih procesov,” je opozorila.
Vročina lahko vpliva na koncentracijo in spomin
Med kognitivnimi sposobnostmi so na vročino najbolj občutljivi hitrost obdelave informacij, koncentracija in izvršilne sposobnosti, kot je delovni spomin. Upočasni se tudi reakcijski čas. “Ljudje tovrstne posledice pogosto opišejo kot možgansko meglo,” je navedla psihologinja.
Zmanjšanje kognitivnih funkcij med vročino so sicer potrdili v številnih raziskavah. Tako so denimo v raziskavi, leta 2018 objavljeni v medicinski reviji Plos Medicine, ugotovili, da so dosežki zdravih ljudi ob vročinskih valovih na nevropsiholoških testih padli za desetino.
Padec učinkovitosti pri bolnikih z nevrološkimi boleznimi pa je bil še večji. Pri teh bolnikih se lahko z naraščanjem temperature poslabšajo tudi težave z utrujenostjo, omotico in kognitivne motnje.
Pod udarom vročine razpoloženje in kakovost spanja
Pod udarom vročine pa je tudi razpoloženje. “Postanemo bolj tesnobni, razdražljivi, upade nam motivacija,” je opozorila Ožura Brečko.
Poleg tega lahko vpliva na spanje, ki postane manj kakovostno, bolj rahlo in krajše, kar znova vpliva na sposobnost. “Če spimo pri 25 stopinjah Celzija, bo to že negativno vplivalo na hitrost kognitivne obdelave in koncentracijo. Če pa spimo pri temperaturi nad 28 stopinj, pa je lahko padec izrazit,” je opozorila.
Kratkotrajno pregrevanje ima sicer začasne negativne učinke, ki z ohladitvijo minejo. Ob toplotnem udaru, ko temperatura telesnega jedra za dalj časa preseže 40 stopinj, pa se lahko nevroni nepovratno poškodujejo.
Najbolj občutljivi starejši, otroci in bolniki
Na vročino so najbolj občutljivi starejši od 65 let, majhni otroci in kronični bolniki. Med nevrološkimi bolniki so še posebno občutljivi bolniki z multiplo sklerozo, ki se jim lahko poslabšajo simptomi že ob običajnem segrevanju telesa med fizično aktivnostjo. Minimalni dvig telesne temperature pri teh bolnikih drastično upočasni prevajanje po živcih s poškodovano ovojnico.
Regulacija temperature je slabša tudi pri bolnikih z demenco in pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Prav tako lahko pregrevanje negativno vpliva na bolnike z določenimi epilepsijami in poveča verjetnost epileptičnih napadov.
Priporočeno dovolj tekočine in prilagojeno gibanje
Ožura Brečko je pozvala k zadostnemu pitju tekočine čez ves dan, ne le ob žeji. Prehrana naj bo lahka in sestavljena iz živil z visokim deležem vode, torej iz čim več sadja in zelenjave. V primeru večjega potenja pa je treba paziti tudi na vnos elektrolitov.
Izogibati se je treba snovem, ki iz telesa vodo odvajajo, kot so kofein in alkohol. Telesno aktivnost pa je treba v vročih pogojih prilagoditi počutju. Načrtovati je treba več počitkov še pred utrujenostjo in zadostno hidracijo.
Še posebej nevrološkim bolnikom Ožura Bračko svetuje, da čim več dejavnosti opravijo zjutraj ali zvečer, ko so temperature nižje.
STA
