Stanovanjska problematika ostaja ena izmed bolj perečih tem v Sloveniji. Medtem ko številni težko pridejo do lastnega doma ali cenovno dostopnega najema, uradni podatki kažejo, da je po državi hkrati več kot 165.000 nenaseljenih stanovanj.
Nenaseljena stanovanja: kje jih je največ?
Kljub na prvi pogled visokemu številu nenaseljenih stanovanj v Slovenijo to še ne pomeni, da so vsa prazna in pripravljena za takojšnjo uporabo. Del jih predstavljajo počitniška bivališča, druga so v slabem stanju, tretja pa imajo neurejeno lastništvo ali na naslovu preprosto ni prijavljenega stalnega prebivališča.
Leta 2021 je bilo največ nenaseljenih stanovanj v Mestni občini Ljubljana, kjer jih je bilo kar 13,9 odstotka vseh nenaseljenih stanovanj v Sloveniji. Če pogledamo delež znotraj posamezne občine, pa na vrhu ni prestolnica, temveč Koper. Tam je bilo nenaseljenih kar 21,3 odstotka vseh stanovanj. Sledita Ljubljana s 17,8 odstotka in Maribor s 17,2 odstotka.
Veliko praznih stanovanj je zelo starih
Podatki kažejo tudi, da je velik del praznih stanovanj starejšega datuma. V polovici analiziranih občin je bilo največ nenaseljenih stanovanj zgrajenih pred letom 1919. Izstopa Koper, kjer skoraj 29 odstotkov praznih stanovanj izvira iz tega obdobja. Po drugi strani imata Kranj in Ljubljana največ praznih stanovanj, zgrajenih med letoma 1961 in 1970.
Razlike so tudi glede na vrste stavb
Tudi vrsta stavbe se med občinami precej razlikuje. V Novem mestu, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti in Kopru prevladujejo prazna stanovanja v enostanovanjskih hišah. Povsem drugačna slika je v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Velenju, kjer je največ praznih stanovanj v večstanovanjskih stavbah. Največji delež praznih stanovanj v enostanovanjskih hišah ima Novo mesto (61,9 odstotka), najmanjšega pa Ljubljana (13,9 odstotka).
Zakaj stanovanja ostajajo prazna?
SURS opozarja, da je treba podatek o več kot 165.000 nenaseljenih stanovanjih razumeti previdno. Mednje sodijo tudi vikendi in stanovanja za občasno uporabo, pa tudi objekti brez hišne številke ali brez osnovne infrastrukture. Zaradi tega vseh teh stanovanj ni mogoče šteti med tista, ki bi jih bilo mogoče hitro ponuditi na nepremičninski trg.
Bi lahko del praznih stanovanj pomagal rešiti stanovanjsko krizo?
Vprašanje praznih stanovanj postaja vse pomembnejše tudi pri pripravi nove stanovanjske politike. Vlada v osnutku Nacionalnega stanovanjskega programa poudarja, da je treba poleg gradnje novih stanovanj bolje izkoristiti tudi obstoječi fond. Po njihovih ocenah ima približno 87.000 nenaseljenih stanovanj osnovno infrastrukturo, zato bi jih bilo ob ustreznih ukrepih mogoče lažje vključiti na najemni trg. Ob tem poudarjajo, da sama aktivacija praznih stanovanj ne bo rešila vseh težav, lahko pa predstavlja pomemben del rešitve.
Stanovanj je veliko, vendar niso tam, kjer jih najbolj potrebujemo
Ena največjih težav ostaja neenakomerna razporeditev stanovanj. Medtem ko največje povpraševanje beležijo Ljubljana in druga večja urbana središča, je precej praznih stanovanj na območjih z manj delovnimi mesti in slabšimi prometnimi povezavami. Prav zato samo podatek o številu nenaseljenih stanovanj še ne pomeni, da bi bilo mogoče stanovanjsko problematiko rešiti čez noč. Kljub temu pa uradne statistike kažejo, da ima Slovenija precejšen stanovanjski potencial, ki bi ga bilo mogoče z ustreznimi ukrepi bolje izkoristiti.
Preberite še: Cene nepremičnin v Sloveniji: kdo si sploh lahko privošči nakup?
