8. aprila je na Bledu potekal Dan slovensko-nemškega gospodarstva, ki ga je organizirala Slovensko-nemška gospodarska zbornica in gostila IEDC-Poslovna šola Bled. Udeleženi so govorili o trajnostnih pristopih poslovanja in kako ti vplivajo na konkurenčnost podjetij v gospodarstvu, ki se sooča s posledicami številnih geopolitičnih izzivov.
Gospodarstvo ključno za napredek v času izzivov
Kot je poudarila predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein, je Evropa v boju proti geopolitičnim izzivom, med katerimi trenutno izstopa nova zunanjetrgovinska politika ZDA, dosegla veliko na številnih področjih. Kljub temu Evropo čaka še veliko dela, je izpostavila in poudarila, da želijo pokazati, da se gospodarstvo dobro zaveda svojih vpliv na okolje, obenem pa mora biti jasno, da brez gospodarstva ni delovnih mest in napredka na drugih področjih.
Spodbujanje konkurenčnosti podjetij s trajnostnimi pristopi
Po besedah Julie Neblich, nemške veleposlanice v Sloveniji, se Nemčija dobro zaveda pomena trajnostno usmerjenega gospodarstva in poudarja pomen celotnega življenjskega cikla izdelka. Spodbujanje konkurenčnosti podjetij mora biti po njenem tesno povezano s trajnostnim pristopom, saj je gospodarstvo življenjskega cikla nedvomno odgovor na izzive, ki so v ospredje postavili pomen medsebojne povezanosti. Kot je izpostavila Beate Baron, vodja oddelka za industrijsko politiko na nemškem zveznem ministrstvu za gospodarstvo in podnebne ukrepe, je krožno gospodarstvo mnogo več kot le recikliranje in je tesno povezano z inovacijami, ki so v sodobnem poslovnem okolju za krepitev konkurenčnosti nujne. S tem so se strinjali vsi udeleženi.
Pomembnost izobraževanja in sledenja trajnostnim ciljem
Danica Purg, dekanja gostiteljice dogodka IEDC-Poslovne šole Bled je izpostavila, da vsebine njihovih izobraževalnih programov od nekdaj zasledujejo trajnostni razvoj. Včerajšnji dogodek je označila za odličen primer krepitve sodelovanja. Raziskovalka na področju oblikovanja Ursula Tischner pa je dodala, da so lahko podjetja, ki vlagajo v raziskave in izobraževanje zaposlenih, uspešnejša pri praksah krožnega gospodarstva. Tak pristop ni nujno v nasprotju s ciljem dosegati čim višjo dodatno vrednost, je poudarila. Kot je dodal Florian Schleicher iz FutureS, je lahko v obdobju pomanjkanja ustreznih kadrov takšen pristop celo nujen, saj tretjina zaposlenih starosti od 18 do 24 let delo zavrne, če delodajalec po njihovem mnenju ne sledi trajnostnim ciljem.
