V Mestni občini Koper bodo do konca avgusta v urbanih območjih brezplačno odstranjevali gnezda orientalskega sršena (Vespa orientalis). Zaradi vse pogostejšega pojavljanja te tujerodne vrste želijo omejiti njeno širjenje in zmanjšati morebitna tveganja za prebivalce. Občane zato pozivajo, naj pregledajo okolico svojih hiš, predvsem podstrešja in druga skrita mesta, kjer bi lahko sršeni uredili svoja gnezda.
Kaj storiti, če opazite gnezdo?
Odstranjevanje gnezd orientalskega sršena v Sloveniji za zdaj ni sistemsko urejeno, zato se je koprska občina odločila, da bo skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije ukrepala sama. Brezplačna odstranitev velja za urbana območja občine, tako na javnih površinah kot zasebnih zemljiščih fizičnih oseb.
Občani lahko sum na gnezdo prijavijo občinski upravi. Pri tem naj navedejo svoje kontaktne podatke, naslov oziroma čim natančnejšo lokacijo ter dodajo čim bolj podroben opis ali fotografijo mesta, kjer so gnezdo opazili. Po prejemu prijave bo pristojna oseba preverila, ali gre dejansko za orientalskega sršena, nato pa bo odstranitev izvedel usposobljen izvajalec. Pomembno je, da se občani odstranjevanja ne lotevajo sami, saj lahko s poseganjem v gnezdo povzročijo napad žuželk.
Na koprski občini ob tem posebej opozarjajo, da številka 112 ni namenjena prijavljanju sršenjih gnezd. Na to številko je treba poklicati le v primerih, ko je ogroženo življenje ali zdravje oziroma je potrebna nujna pomoč reševalnih služb ali policije.
V Sloveniji prisoten že več let
Orientalski sršen sicer v Sloveniji ni novost. Njegova prisotnost je bila pri nas prvič potrjena leta 2019, ko so ga opazili na območju Ankarana. V bližnjem Trstu so bila aktivna gnezda odkrita že leta 2018, vrsta pa se je v tamkajšnjem urbanem okolju dobro prilagodila.
Septembra 2025 so strokovnjaki na območju starega Kopra odkrili prva potrjena gnezda orientalskega sršena v Sloveniji. Pristojni organi so takrat opozorili, da je vrsta sicer manj agresivna in manj nevarna od azijskega sršena, vendar lahko povzroča težave predvsem v čebelarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu.
Orientalski sršen je sicer domoroden predvsem na območjih vzhodnega Sredozemlja, jugozahodne Azije in severovzhodne Afrike. Zaradi prilagajanja na toplejša mestna okolja se lahko pojavlja tudi precej severneje od svojega naravnega območja razširjenosti. Strokovnjaki njegovo širjenje ob obalah Jadrana povezujejo tudi s podnebnimi spremembami.
Kako ga prepoznati?
Orientalskega sršena je mogoče prepoznati po značilni rdečkasto-rjavi barvi telesa in rumenih pasovih na zadku. Odrasli osebki so dolgi približno od 25 do 35 milimetrov. Po videzu ga je mogoče zamenjati z drugimi vrstami sršenov, zato je pri prijavi pomembna fotografija, če jo je mogoče varno posneti.
Za razliko od nekaterih drugih sršenov orientalski sršen pogosto gradi gnezda pod zemljo. Ta lahko nastanejo v različnih podzemnih votlinah, najdemo pa jih tudi v votlih deblih ter drugih zakritih prostorih. V urbanem okolju se lahko naselijo tudi v odprtinah v stenah objektov, zabojnikih in podobnih skrivališčih. Papirnata gnezda gradijo iz rastlinskega materiala, ki ga obdelajo s čeljustmi.
Prav zaradi načina gradnje so lahko gnezda za ljudi težje opazna. Sršeni se lahko naselijo v neposredni bližini hiš, na podstrešjih ali drugih mestih, ki jim zagotavljajo zaščito pred zunanjimi vplivi.
Problematični so predvsem za čebelarje
Orientalski sršen je plenilec, ki se prehranjuje z različnimi žuželkami, med drugim s čebelami in osami. Odrasli osebki uživajo tudi sadje, nektar in med, zato se lahko pojavljajo v bližini sadovnjakov, vinogradov in čebelnjakov.
Največjo skrb povzroča njegovo plenjenje medonosnih čebel. Posamezni sršeni lahko lovijo čebele pred panji, večje število sršenov v bližini čebelnjaka pa predstavlja dodatno obremenitev za čebelje družine. Zaradi tega lahko vrsta povzroča gospodarsko škodo v čebelarstvu, pa tudi v sadjarstvu in vinogradništvu.
Sršeni so socialne žuželke in živijo v kolonijah, ki jih sestavljajo matica, delavke in samci. Matica je edina samica, ki se razmnožuje, medtem ko delavke skrbijo za gradnjo in obrambo gnezda, iskanje hrane ter razvoj potomstva. Kolonijo vzpostavi oplojena matica, ki prezimi, nato pa začne spomladi graditi novo gnezdo.
Nevarnost predstavlja tudi za ljudi
Čeprav pristojne službe poudarjajo, da orientalski sršen ni razlog za paniko in da je manj agresiven od azijskega sršena, je pri srečanju z njim potrebna previdnost. Še posebej nevarno je približevanje gnezdu ali poskus odstranjevanja na lastno pest.
Piki sršenov so lahko zelo boleči, pri občutljivih oziroma alergičnih ljudeh pa lahko povzročijo resne in tudi življenjsko nevarne reakcije. Zato je ob odkritju morebitnega gnezda najbolje ohraniti razdaljo in obvestiti pristojne.
Ministrstvo za kmetijstvo je že ob prejšnjih opažanjih poudarilo, da so ukrepi usmerjeni predvsem v spremljanje prisotnosti vrste, odstranjevanje gnezd in obveščanje javnosti o pravilnem ravnanju. Podatki o opažanjih so pomembni tudi za spremljanje širjenja vrste in načrtovanje nadaljnjih ukrepov.
