Ko policija pri obravnavi prekrška ali kaznivega dejanja zaseže prepovedane droge, te ne izginejo preprosto iz evidence. Do konca postopka morajo biti ustrezno zavarovane, evidentirane in shranjene. Po pravnomočni odločitvi pa je treba določiti, kaj se bo z njimi zgodilo. Postopek je natančno določen z uredbo o načinu ravnanja z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami. Ta določa pristojne organe ter pravila glede njihove hrambe, vračanja, prodaje in uničenja.
Zasežena droga: Kam izgine, ko jo policija zaseže?
Če prepovedano drogo zaseže drug pristojni organ, jo mora predati policiji, ki je odgovorna za njeno hrambo. Ob prevzemu policija sestavi zapisnik, v katerem se natančno zabeležijo med drugim datum zasega oziroma najdbe, vrsta in količina droge, evidenčna številka ovoja ter podatki o postopku, v katerem se droga obravnava. Tako je zagotovljeno, da je mogoče ves čas postopka spremljati, kaj se je z zaseženim predmetom dogajalo.
Zasežene droge niso shranjene kjerkoli, temveč v posebej določenih in ustrezno varovanih prostorih. Uredba določa, da morajo organi, ki imajo prepovedano drogo v posesti, ves čas postopka preprečiti dostop nepooblaščenim osebam. Policija poleg fizičnega varovanja vodi tudi evidenco, ki vsebuje podatke, potrebne za nadaljnje ravnanje z drogo po končanem sodnem postopku, med drugim številko pravnomočne sodbe ali sklepa ter podatke o morebitni izdaji, vračilu ali uničenju.
Po pravnomočni odločitvi sledi naslednji korak
Ko je postopek zaključen in je sprejeta pravnomočna odločitev o odvzemu prepovedane droge, pristojni organ odredi policiji, kako naj z njo ravna. Pri tem mora policija prejeti tudi pravnomočno sodbo oziroma sklep ter dokumentacijo, iz katere so razvidni vrsta in količina zasežene droge. Šele na podlagi takšne odločitve se lahko začne postopek njenega uničenja.
Pri tem pomembno vlogo igra komisija za zasežene predmete. Pred uničenjem preveri odločitev pristojnega organa in primerja dokumentacijo z dejansko pripravljeno drogo. Če bi se pokazalo, da se podatki ne ujemajo, se postopek prekine, o ugotovljenih neskladnostih pa se obvesti organ, ki je odločil o uničenju. Policija mora drogo za uničenje pripraviti v svojih varovanih prostorih.
Na koncu droga konča v ognju
Ko so preverjeni dokumentacija, količina in vrsta droge, sledi prevoz na kraj uničenja. Uredba določa, da se prepovedane droge uničijo s sežigom v objektu, ki ima licenco za sežig nevarnih odpadkov. Na dan uničenja jih policija iz kraja hrambe prepelje do kraja uničenja, pri čemer varuje tako sam prevoz kot tudi objekt, kjer se postopek izvede. Uničenje nadzira komisija, o celotnem postopku pa se vodi tudi zapisnik.
Pri večjih količinah je mogoče tudi predčasno uničenje. Pri zasegu več kot pet kilogramov oziroma pet litrov lahko policija iz posameznih paketov odvzame vzorce, ki se hranijo do konca postopka. Če je nadaljnja hramba celotne količine glede na stroške nesorazmerna, lahko pristojno tožilstvo ali sodišče odredi predčasno uničenje, medtem ko se vzorci hranijo do pravnomočne odločitve.
