Zveza Nato se bo morala v luči razmer v svetu predrugačiti in postati relevantna za trenutne čase, je v razpravi na Blejskem strateškem forumu ocenil nekdanji generalni sekretar zavezništva, Britanec lord Robertson. Evropa je bila po njegovih besedah prisiljena spoznati, da je njena obveznost pri tem večja, kot jo je trenutno pripravljena nositi.
Zveza Nato se je morala prilagajati že v preteklosti
Zveza Nato se je morala dogajanju v svetu – od hladne vojne, do vojne na Balkanu in vojne proti terorizmu – prilagajati že v preteklosti. “In mislim, da bo to morala znova storiti v obdobju, ko je vse bolj prisotno tekmovanje v moči, ko Rusija napada suvereno, neodvisno državo,” je dejal Robertson, ki se mu zdi nujna večja prožnost, zmogljivost in odločnost.
Lord Robertson je Nato vodil med letoma 1999 in 2003, ko je zavezništvo po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 prvič in edinkrat doslej uveljavilo razglasitev 5. člena Severnoatlantske pogodbe. Ta določa, da se napad na eno od članic zavezništva šteje kot napad na vse.
“Iskreno upam, da sem edina oseba, ki bo kdajkoli razglasila 5. člen, da bomo tako močni in bomo vzpostavili tako dobro odpornost, da ne bo v prihodnosti nihče več prečkal te črte,” je v pogovoru z dolgoletnim ameriškim diplomatom Philipom Reekerjem dejal Roberston.
Medved bi ‘zlahka prišel do nas’
Ocenjuje sicer, da trenutno zlasti v luči vojne v Ukrajini in hibridnih napadov obstaja resnična grožnja miru, varnosti in stabilnosti. Meni, da je treba razbliniti občutek, da problemov ni, sicer bo grožnja iz teoretične postala resnična, za ukrepanje pa bo prepozno.
“Ljudje se morajo zavedati, da je medved na vratih. Je tam in ni daleč od kraja, kjer smo trenutno, in bi zlahka prišel do nas,” je dejal.
Potrebno je več vlagati v obrambo držav
S tem je povezano večje vlaganje v obrambo držav, zlasti Evrope. “Kombinacija Donalda Trumpa in Vladimirja Putina je Evropejce prisilila v spoznanje, da imajo obveznost, ki je večja od te, ki so jo trenutno pripravljeni nositi,” je dejal Robertson.
Meni, da bo cilje glede izdatkov za obrambo treba nujno doseči. Države naj bi do leta 2035 povečale izdatke za obrambo na pet odstotkov BDP. Od tega bi 3,5 odstotka namenile za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge varnostne potrebe.
Priznava, da gre za ogromno finančno obveznost, in meni, da bi moral Nato ustanoviti poseben svet finančnih ministrov. Ti naj potem ponudijo odgovor, kako bodo izpolnili obljube voditeljev svojih držav.
“Ko boste stali sredi ruševin naših šol in naših bolnišnic in naših domov, boste lahko ponosno povedali, da ste se držali fiskalnih pravil. Takrat bo prepozno,” je dejal.
STA
