Gorska reševalna zveza opozarja: "Letos opažamo večje število intervencij"

Gorska reševalna zveza Slovenije se je letos soočala s številnimi zahtevnimi posredovanji, med katerimi je posebej izstopalo več intervencij zaradi skalnih podorov in padajočega kamenja. Po koncu glavne poletne pohodniške sezone smo se na GRZS pozanimali, kako zahtevni so bili minuli meseci za gorske reševalce, s kakšnimi situacijami so se najpogosteje srečevali in katera območja so zahtevala največ posredovanj.

Polne gore, polne roke dela za reševalce

Poletni meseci so za gorske reševalce praviloma med najbolj delovnimi deli leta. Lepo vreme in počitnice v gore privabijo številne obiskovalce, s tem pa se poveča tudi možnost nesreč in drugih situacij, ko pohodniki ne morejo več varno nadaljevati poti. Na Gorski reševalni zvezi Slovenije so nam predstavili letošnje podatke. Opozorili so tudi na nekatere nevarnosti, ki so jih letos na terenu opažali pogosteje.

Letos so do konca avgusta (natančneje do 30.8.2026) opravili 355 intervencij, medtem ko so jih v enakem obdobju lani 317. Največji porast je bil zabeležen avgusta. Lani v tem mesecu so posredovali 115-krat, je bilo letos do 30. avgusta intervencij že 145. Gorski reševalci so tako letos v treh glavnih poletnih mesecih opravili 38 intervencij več kot lani.

Vir: GRZS

Na terenu tudi 15 ali več gorskih reševalcev

Kot so pojasnili na Gorski reševalni zvezi Slovenije, je v intervencije običajno vključenih okoli 15 ali več gorskih reševalcev.

Tudi kadar pri reševanju sodeluje helikopter s helikoptersko posadko, je aktivirana ekipa za klasično reševanje, saj lahko zaradi različnih vzrokov pride do prekinitve helikopterskega reševanja (npr. veter, vidljivost ali druga nesreča), ali pa potrebuje helikopterska ekipa dodatno pomoč,

še dodajajo.

število rešenih oseb

Število rešenih oseb (Vir: GRZS)

Obseg njihovega dela pokaže tudi število ljudi, ki so letos potrebovali pomoč. Od 1. januarja do 30. avgusta 2026 so gorski reševalci pomagali 297 poškodovanim osebam. V to število niso vključeni preminuli, pogrešani in oboleli. Poleg tega so pomagali še 243 nepoškodovanim osebam.

Letošnje število intervencij v poletnih mesecih primerja z enakim obdobjem lani (Vir: GRZS)

Kje je bilo letos največ intervencij?

Kot pojasnjujejo, se je največ intervencij letos zgodilo na področju Triglava, Kamniško-Savinjskih Alp in Triglavskih jezer. “Letos opažamo večje število intervencij ob skalnih podorih in padajočem kamenju. Slovenske Alpe so pretežno zgrajene iz apnenca, ki je pogosto krušljiv, zato kakovost skale ni vedno najboljša,” še dodajajo.

Nevarnost ni povezana zgolj s padci

Tudi zaradi tega so gore zahtevnejše in nepredvidljive. “Med plezanjem na zavarovanih planinskih poteh, zavarovanih plezalnih poteh oziroma feratah ali pri alpinističnem plezanju priporočamo še večjo pozornost in preverjanje čvrstosti oprimkov in stopov. Pred vsakim korakom je potrebno preveriti stabilnost skale in stopati previdno.”

gorsko reševanje — Foto: Gorska reševalna zveza Slovenije

Nadaljujejo, da je “ob morebitnem sproženju kamenja ali skale potrebno takoj glasno opozoriti ljudi pod seboj, da se lahko pravočasno umaknejo. Svetujemo pazljivost, na izpostavljenih odsekih pa vedno redno uporabo zaščitne čelade.” Nevarnost tako ni povezana zgolj s padci, temveč tudi s stanjem samega terena.

Poseben problem ostaja tudi neustrezna opremljenost pohodnikov. “Letos smo posredovali v 69 primerih, ko pohodniki niso imeli ustrezne osebne in/ali tehnične opreme,” pojasnjujejo.

Med rešenimi tudi številni tuji pohodniki

Slovenske gore so letos privabile tudi številne tuje obiskovalce, med katerimi so nekateri potrebovali pomoč. Poleg Slovencev (311) je bilo največ Čeških državljanov, in sicer 38. Sledili so Nemci (33). Po 21 rešenih oseb so zabeležili med Poljaki, Hrvati in Avstrijci, 20 med Italijani, 18 med Francozi, 17 med Nizozemci in 16 med Belgijci.

Med tujimi obiskovalci so tako letos izstopali predvsem pohodniki iz srednje Evrope. Na seznamu rešenih oseb so bili poleg njih tudi obiskovalci iz številnih drugih evropskih držav ter Severne Amerike, Avstralije in Oceanije.

Državljanstvo rešenih oseb (Vir: GRZS)

Pred odhodom v gore preverite to

Za konec Gorska reševalna zveza Slovenije bralcem svetuje, da se v hribe odpravijo dobro opremljeni, ustrezno pripravljeni in upoštevajo razmere na poti.

Za lažje in varnejše načrtovanje poti si lahko na povezavi ogledajo koristna priporočila, ki jih je dobro upoštevati pred odhodom v gore,”

pojasnjujejo. Na GRZS obiskovalcem še svetujejo, naj se v gore odpravijo dobro opremljeni, ustrezno pripravljeni in pred odhodom preverijo razmere na poti. Koristna priporočila za varnejši obisk gora so na voljo tudi v okviru partnerstva Varno v gore.