Aktualno

Ugotovljena diskriminacija v primeru istospolne pacientke, ki ji je ginekologinja odrekla obravnavo

Zagovornik načela enakosti je opozoril na primer diskriminacije v zdravstvenem sektorju, kjer je ginekologinja istospolno usmerjeni pacientki odrekla obravnavo zaradi njene spolne usmerjenosti. Poudaril je, da nihče ne sme biti prikrajšan za dostop do zdravstvene oskrbe zaradi svojih osebnih okoliščin.

Omenjena pacientka je obiskala ginekologinjo, ki ji je po tem, ko je izvedela, da je v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) v Avstriji, povedala, da ne bo vodila njene nosečnosti. Ginekologinja ji je hkrati pojasnila, da je pri Zdravniški zbornici Slovenije vložila ugovor vesti glede izvajanja ginekoloških storitev za istospolne pare. Pacientka je prijavila domnevno diskriminacijo, poroča STA.

Ugotovljena diskriminacija

Diskriminacijo je Zagovornik ugotovil, ker je ginekologinja pacientko obravnavala manj ugodno zgolj zaradi njene spolne usmerjenosti, s čimer ji je onemogočila dostop do zdravstvenega varstva. Pacientka se je odločila vložiti tožbo zaradi diskriminacije, pri čemer jo bo Zagovornik zastopal na sodišču v skladu z zakonom o varstvu pred diskriminacijo.

Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti, je poudaril, da je pravica do zdravstvene oskrbe ključna človekova pravica. “Odrekanje zdravstvene obravnave zgolj istospolnim pacientkam je nedopustno,” je pojasnil. Dodal je, da mora biti zdravstvo dostopno vsem, ne glede na njihove osebne okoliščine. “Z zastopanjem gospe želi Zagovornik preprečiti zlorabo pravice do ugovora vesti v diskriminatorne namene,” so še sporočili pri omenjenem državnem organu.

Ugovor vesti v tem primeru ni dopusten

V postopku ugotavljanja diskriminacije je zdravniška zbornica pojasnila, da ugovor vesti ni dopusten, če je vložen le proti določeni skupini ljudi, kot je bil primer v tem primeru. Ginekologinja je po prejetju odgovora zbornice umaknila svoj ugovor vesti, a je že zavrnila nadaljnje zdravljenje pacientke.

Zagovornik je v svoji odločbi še poudaril, da je za ugotovitev diskriminacije ključni učinek dejanja, ne pa namen, ki ga ima posameznik.

Delitve: