Medtem ko svetovno pozornost še vedno občasno pritegnejo posamezni napadi in diplomatske izjave, življenje več kot dveh milijonov ljudi v Gazi ostaja zaznamovano z razseljenostjo, pomanjkanjem hrane, uničeno infrastrukturo in omejenim dostopom do zdravstvene oskrbe. Hkrati se na okupiranem Zahodnem bregu nadaljuje širjenje izraelskih naselbin in nasilje naseljencev, kar dodatno spreminja realnost palestinskega prebivalstva.
Najnovejša poročila Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) opozarjajo, da je humanitarna situacija v Gazi še naprej katastrofalna. Skoraj celotno prebivalstvo, ki šteje okoli 2,1 milijona ljudi, je bilo med vojno vsaj enkrat razseljeno. Velik del ljudi živi v začasnih zavetiščih ali med ruševinami nekdanjih domov. Dostop do pitne vode, hrane in zdravstvenih storitev ostaja nezanesljiv.
Več kot 73.000 mrtvih, številka še raste
Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi, ki jih pri spremljanju razmer uporabljajo tudi humanitarne organizacije ZN, je število ubitih Palestincev od začetka vojne preseglo 73.000. Dejanskega števila žrtev pa zaradi ljudi, ki ostajajo pod ruševinami, in omejenega dostopa do številnih območij ni mogoče z gotovostjo določiti.
Za številkami so ljudje, ki pogosto nikoli niso dobili niti osnovne zdravstvene pomoči. Svetovna zdravstvena organizacija je že opozorila na ogromno število ljudi s hudimi in trajno spremenjenimi poškodbami. Po ocenah WHO je več kot 43.000 ljudi utrpelo poškodbe, ki bodo zahtevale dolgotrajno rehabilitacijo, medtem ko je zdravstveni sistem močno oslabljen in številne zdravstvene ustanove ne delujejo v polni zmogljivosti.
Toda tudi tam, kjer bolnišnice še stojijo, zdravstvena oskrba ni samoumevna. OCHA je avgusta poročal, da je WHO samo letos zabeležil 45 incidentov, ki so prizadeli zdravstveno oskrbo v Gazi. Med drugim so bili ovirani zdravstveni transporti in medicinske evakuacije, v nekaterih primerih pa so bili pacienti ali njihovi spremljevalci pridržani.
Hrana, voda in zdravila ostajajo vprašanje preživetja
Humanitarna kriza v Gazi se ne meri več samo v količini dostavljene pomoči, ampak predvsem v vprašanju, ali ta pomoč dejansko pride do ljudi.
Svetovni program za hrano je v začetku septembra opozoril, da se zaradi pomanjkanja financiranja zmanjšuje pomoč tako v Gazi kot na Zahodnem bregu. Po podatkih organizacije je v Gazi polovica gospodinjstev v zadnjem mesecu vsaj enkrat popolnoma ostala brez hrane, približno vsaka peta družina pa zaužije le en obrok na dan.
Medtem je lokalna proizvodnja hrane skoraj uničena. Po podatkih, ki jih navaja Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo, je ostalo nepoškodovanih in dostopnih le okoli 450 hektarjev kmetijskih površin.
Več kot 80 odstotkov rastlinjakov je bilo uničenih.
Gaza, ki je bila že pred vojno močno odvisna od zunanje oskrbe, je danes še bolj odvisna od humanitarnih konvojev in omejenih dobav.
V takšnih razmerah je nastalo tudi črno tržišče osnovnih življenjskih potrebščin. Preiskava Associated Pressa je v zadnjih tednih opozorila na obsežno tihotapljenje blaga v Gazo in ogromne zaslužke posrednikov. Med dobrinami, ki krožijo po neformalnih kanalih, so zdravila, hrana in solarni paneli. Torej stvari, ki za prebivalce Gaze niso luksuz, ampak osnovni pogoj za preživetje.
Medtem se na Zahodnem bregu zemlja spreminja
Medtem ko je Gaza fizično opustošena, se drugačna, vendar nič manj pomembna zgodba odvija na Zahodnem bregu.
Izraelska naselbinska politika in gradnja novih postojank ostajata eno ključnih vprašanj prihodnosti palestinskega ozemlja. Posebno pozornost mednarodne skupnosti vzbuja območje E1, kjer bi širitev naselbin dodatno povezala izraelska naselja okoli Vzhodnega Jeruzalema in otežila ozemeljsko povezanost morebitne prihodnje palestinske države.
Evropske države so v zadnjih tednih ponovno opozorile, da bi razvoj projekta E1 lahko resno ogrozil možnost dvodržavne rešitve. Izraelske naselbine na okupiranem Zahodnem bregu večina mednarodne skupnosti šteje za nezakonite po mednarodnem pravu, medtem ko Izrael temu pravnemu stališču nasprotuje.
Poleg uradne gradnje se povečuje tudi število neformalnih naseljenskih postojank. OCHA v najnovejšem poročilu opozarja, da se ustanavljanje novih izraelskih postojank ne omejuje več le na območje C, ampak se vse pogosteje širi tudi na območje B Zahodnega brega.
Posledice so neposredne. Samo letos je bilo na Zahodnem bregu po podatkih OCHA zaradi napadov naseljencev in rušenja objektov razseljenih več kot 3.200 Palestincev.
To pomeni povprečno okoli 17 ljudi na dan, dvakrat več kot je bilo dnevno povprečje v predhodnih treh letih.
Življenje med ograjami, kontrolnimi točkami in nasiljem
Statistika ne pove vsega.
Za prebivalce Zahodnega brega širjenje naselbin pogosto pomeni izgubo dostopa do zemlje, omejitve gibanja in vse večjo negotovost. OCHA je že v začetku leta zabeležil rekordno število ovir za gibanje. Skupaj 925 različnih zapor, kontrolnih točk, cestnih preprek in drugih omejitev na Zahodnem bregu, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom.
V zadnjih tednih so se nadaljevali tudi napadi izraelskih naseljencev na palestinske skupnosti. Reuters je konec avgusta poročal o napadu zamaskiranih naseljencev na palestinski dom v vasi Qusra, kjer je bilo v hiši ujetih sedem ljudi. Dogodek je le eden izmed številnih primerov nasilja, o katerih poročajo mednarodne organizacije in mediji.
Dve ozemlji, ista negotovost
Gaza in Zahodni breg sta geografsko ločena, vendar ju danes povezuje ista negotovost.
V Gazi ljudje živijo med ruševinami in čakajo na hrano, vodo ter zdravstveno pomoč. Na Zahodnem bregu številne palestinske skupnosti živijo v strahu pred izgubo zemlje, rušenjem domov in nasiljem. Največja tragedija pri tem je, da se človeška katastrofa počasi spreminja v statistiko. Več kot 73.000 mrtvih. Več kot 43.000 ljudi s poškodbami, ki bodo zaznamovale njihovo življenje. Milijoni razselitev. Tisoči ljudi, ki so na Zahodnem bregu izgubili domove ali dostop do zemlje.
Toda za vsako številko ostaja človek.
In medtem ko se mednarodna skupnost še vedno prepira o političnih formulacijah, mejah in diplomatskih odzivih, Palestinci v Gazi in na Zahodnem bregu živijo posledice, ki ne čakajo na resolucije. Za mnoge vprašanje prihodnosti ni več, kdaj bo prišel mir. Vprašanje je precej bolj osnovno: ali bo jutri dovolj vode, hrane in varnosti, da bodo lahko preživeli še en dan.
