Mačke slovijo kot precej samosvoje živali, vendar lahko stik z njimi v človeškem telesu sproži zanimive biološke odzive. Božanje, nežno govorjenje in celo mačje predenje so povezani z izločanjem oksitocina, hormona, ki ima pomembno vlogo pri občutkih zaupanja, navezanosti in umirjenosti. Oksitocin se sicer sprošča tudi ob drugih tesnih družbenih stikih, denimo med objemom ali ko starš drži otroka.
Raziskave kažejo, da lahko podobna kemična povezava nastane tudi med človekom in mačko. Japonski raziskovalci so leta 2021 ugotovili, da je bilo nekaj minut prijazne interakcije z mačko, vključno z božanjem in nežnim govorjenjem, pri številnih lastnicah povezano z višjo ravnjo oksitocina v slini. Takšnega povečanja niso zaznali, ko so se udeleženke sproščale brez prisotnosti mačke.
Božanje lahko pomaga pri sproščanju
Oksitocin je povezan z družbenim povezovanjem, hkrati pa ima pomembno vlogo pri uravnavanju stresa. Med drugim lahko vpliva na zmanjšanje kortizola, ki ga pogosto imenujemo stresni hormon, ter spodbuja delovanje parasimpatičnega živčnega sistema, ki je odgovoren za umirjanje telesa.
Prav zato ni presenetljivo, da marsikdo občuti sproščenost, ko boža mačko, ki mu sedi v naročju in prede. Pri tem ne gre zgolj za prijeten občutek mehkega kožuha. Raziskave kažejo, da lahko že sam fizični stik in zvok predenja vplivata na človekov odziv na stres.
Že raziskava iz leta 2002 je pokazala povezavo med povečanjem oksitocina in nižjo ravnjo kortizola. Takšni učinki so lahko povezani tudi z nižjim krvnim tlakom in zmanjšanjem občutka bolečine.
Pomembno je, da mačka stik želi
Novejše ugotovitve pa kažejo, da pri mačkah ni pomembno zgolj božanje, temveč tudi način, kako do njega pride. Študija iz februarja 2025 je pokazala, da lahko sproščeno božanje in držanje mačke povečata raven oksitocina tako pri živali kot pri njenem lastniku … vendar predvsem takrat, ko mačka sama sprejema oziroma išče stik.
Raziskovalci so spremljali mačke med 15-minutno igro in božanjem z njihovimi lastniki. Pri živalih, ki so bile z lastnikom varno povezane in so same začele iskati bližino, so zaznali pomemben porast oksitocina. Več časa, kot so ga preživele ob človeku, izrazitejše je bilo povečanje.
Pri bolj zadržanih ali tesnobnih mačkah je bil odziv drugačen. Pri tistih, ki so se stikom izogibale, pomembnih sprememb v ravni hormona niso zaznali. Pri tesnobnih mačkah, ki so sicer iskale bližino lastnika, vendar jih je fizični stik hitro vznemiril, pa je bila raven oksitocina že na začetku višja.
Ko je bilo božanje vsiljeno, je raven oksitocina pri zadržanih in tesnobnih mačkah celo upadla. To pomeni, da lahko prisiljevanje v stik doseže povsem nasproten učinek od želenega.
