Zjutraj nas že lahko pričaka hladnejše stanovanje. Zvečer pa marsikdo prvič po več mesecih poseže po termostatu. Poletje se počasi poslavlja in z njim tudi obdobje odprtih oken.
Ogrevanje je ena tistih stvari, na katere pomislimo šele, ko nas začne zebsti. Takrat pa se hitro spomnimo tudi računov. Slovenska gospodinjstva pri tem uporabljajo precej različne vire energije.
Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je bilo leta 2023 najpogostejši način ogrevanja centralno ogrevanje. Uporabljalo ga je 62 odstotkov gospodinjstev. Toplotne črpalke in daljinsko ogrevanje sta bila vsak pri 13 odstotkih.
Toda pri vprašanju, s čim Slovenci svoje domove dejansko ogrevamo, je slika nekoliko drugačna.
Drva so še vedno zelo pomembna
Najpomembnejši vir ogrevanja so bila po podatkih SURS leta 2023 drva. Kot glavni vir jih je uporabljalo 30 odstotkov gospodinjstev.
Na drugem mestu so bili zemeljski in utekočinjeni naftni plin. Temu viru je sledilo 19 odstotkov gospodinjstev. Obnovljive vire je kot najpomembnejši vir navedlo 14 odstotkov gospodinjstev.
To pomeni, da klasična peč na drva v Sloveniji še zdaleč ni stvar preteklosti. Še posebej pomembna je v samostojnih hišah, kjer je centralno ogrevanje tudi najpogostejši način.
Pri lastnikih stanovanjskih nepremičnin so bila drva leta 2023 najpogostejši vir. Uporabljalo jih je 31 odstotkov lastnikov. Pri najemnikih je bil na prvem mestu zemeljski oziroma utekočinjeni naftni plin.
Razlike so torej precej povezane tudi s tem, kje in kako ljudje živijo.
Toplotne črpalke postajajo vse bolj običajne
Čeprav so drva še vedno na vrhu, se način ogrevanja spreminja. Toplotne črpalke so danes precej bolj običajne kot nekoč.
Leta 2023 jih je kot glavni način ogrevanja uporabljalo 13 odstotkov gospodinjstev. Pri samostojno stoječih hišah je bil delež še višji. Tam je toplotne črpalke uporabljalo 18 odstotkov gospodinjstev.
Pomembno vlogo ima tudi daljinsko ogrevanje. V večstanovanjskih stavbah z desetimi ali več stanovanji je bilo leta 2023 najpogostejši način ogrevanja. Tak sistem je uporabljalo 43 odstotkov gospodinjstev v teh stavbah.
Zato tudi odgovor na vprašanje, kako Slovenci ogrevajo svoje domove, precej pove o samem tipu stanovanja.
Ogrevanje ni edini velik porabnik
Ko govorimo o energiji v gospodinjstvih, ogrevanje predstavlja največji delež porabe.
Po podatkih SURS je bilo leta 2024 kar 60 odstotkov končne rabe energije v gospodinjstvih namenjene ogrevanju prostorov. Sledili so razsvetljava in električne naprave z 19 odstotki ter ogrevanje sanitarne vode s 16 odstotki.
Pri energentih sta prevladovali električna energija in lesna goriva. Prva sta predstavljala 35 odstotkov porabe, druga pa 33 odstotkov. Kurilno olje je predstavljalo približno osem odstotkov, zemeljski plin sedem odstotkov. Prav tako sedem odstotkov je predstavljala toplota iz okolice, ki jo izkoriščajo toplotne črpalke.
Ogrevanje je torej področje, kjer lahko že majhne spremembe vplivajo na skupno porabo energije.
Ni treba, da je stanovanje pozimi savna
Ko postane hladno, se marsikdo odzove tako, da termostat zavrti še nekoliko višje. Pri tem pa lahko hitro pozabimo, da za udobje ni potrebna tropska temperatura.
Pomembno je tudi, kako dobro stavba zadržuje toploto. SURS je ugotovil, da je 34 odstotkov gospodinjstev v zadnjih petih letih izvedlo vsaj en ukrep za izboljšanje energetske učinkovitosti. Mednje sodijo boljša izolacija sten, strehe ali tal, menjava oken in izboljšave ogrevalnega sistema.
Dobra izolacija lahko pomeni manj potrebe po ogrevanju. To je pomembno predvsem pri starejših hišah, kjer lahko toplota hitro uhaja skozi okna, streho ali zunanje stene.
Pomembno je tudi redno prezračevanje. Bolj smiselno je kratko in intenzivno prezračevanje kot dolgotrajno puščanje priprtih oken. Tako se zrak zamenja, stene in pohištvo pa se manj ohladijo.
Preden prižgete peč, preverite še varnost
Začetek hladnejšega obdobja je tudi pravi trenutek za pregled kurilne naprave.
Pri kurjenju na drva in druga trdna goriva je pomembno redno vzdrževanje. Država opozarja, da lahko nepravilna uporaba kurilnih naprav povzroči požar ali uhajanje dimnih plinov. Pomembno je tudi redno čiščenje dimnikov in kurilnih naprav.
Posebno pozornost si zasluži ogljikov monoksid. Je brez barve in vonja, zato ga brez ustreznega javljalnika ne moremo zaznati.
Če doma uporabljate kurilno napravo, je zato dobro preveriti tudi delovanje javljalnika ogljikovega monoksida. Država njegovo namestitev priporoča oziroma jo v določenih primerih zahteva.
Letošnja sezona bo spet prinesla isto vprašanje
Ko bo zunaj postajalo hladneje, bo vsak dom po svoje našel odgovor na vprašanje, koliko toplote potrebuje.
Nekdo bo zložil drva ob peč. Drug bo nastavil termostat. Tretji bo preveril, ali toplotna črpalka deluje tako, kot mora.
Slovenska gospodinjstva so pri ogrevanju precej različna. Podatki pa kažejo, da se ob tradicionalnih virih počasi krepi tudi uporaba obnovljivih virov.
Najcenejša toplota je tista, ki je ni treba izgubljati. Zato se priprava na hladnejše mesece ne začne šele takrat, ko nas zebe. Začne se že pri dobro vzdrževani napravi, primerni izolaciji in pametni rabi energije.
