Ameriška podjetnica Elizabeth Holmes je nekoč veljala za eno najobetavnejših imen Silicijeve doline. Danes njeno ime povezujemo z enim najodmevnejših primerov poslovne prevare v tehnološki industriji.
Leta 2003 je Holmesova opustila študij na prestižni univerzi Stanford in ustanovila podjetje Theranos. Njena vizija je bila preprosta, a revolucionarna: krvne preiskave, ki bi jih bilo mogoče opraviti z le nekaj kapljicami krvi, odvzetimi iz prsta. Namesto bolečega odvzema krvi iz vene bi pacienti dobili hitrejše, cenejše in manj invazivne teste.
Obljuba, ki je pritegnila milijone
Osrednji del te obljube je bil analizator z imenom Edison. Holmesova je vlagateljem in javnosti zagotavljala, da lahko naprava opravi širok spekter krvnih testov iz izjemno majhnega vzorca. Theranos je zaradi teh obljub zbral več kot 700 milijonov dolarjev naložb.
Leta 2014 je revija Forbes vrednost podjetja ocenila na približno 4,5 milijarde dolarjev. Holmesova, takrat stara 30 let, je bila razglašena za najmlajšo milijarderko, ki je bogastvo ustvarila sama.
Razkritje: tehnologija ni delovala
A podoba uspeha se je začela rušiti leta 2015, ko je preiskava časnika Wall Street Journal razkrila resne težave s tehnologijo Theranosa.
Ameriško pravosodno ministrstvo je kasneje ugotovilo, da je Holmesova vlagateljem predstavljala, kot da analizator zmore širok nabor krvnih testov, čeprav je v resnici lahko izvedel le omejeno število testov. Pri večini testiranj je Theranos uporabljal običajne analizatorje drugih proizvajalcev.
Podjetje je poleg tega pretiravalo glede sodelovanja z velikimi farmacevtskimi podjetji in ameriškim obrambnim ministrstvom. Med drugim so vlagateljem zatrjevali, da je bila tehnologija uporabljena na bojišču v Afganistanu, kar po ugotovitvah tožilstva ni bilo res.
Posledice za paciente
Primer Theranosa je bil posebej odmeven zato, ker ni šlo zgolj za denar. Tehnologija je bila uporabljena tudi pri zdravstvenih testih.
Po podatkih iz priloženega vira je podjetje v Arizoni kasneje razveljavilo ali popravilo več kot 10 odstotkov od 7,8 milijona prodanih rezultatov testov. Nekateri pacienti so zaradi napačnih rezultatov doživeli resne posledice in negotovost.
Pravosodno ministrstvo je v sodnem postopku navedlo, da so bili nekateri rezultati testov Theranosa nezanesljivi in da je podjetje kljub težavam nadaljevalo s predstavljanjem tehnologije kot zanesljive.
Obsodba in zapor
Holmesova je bila leta 2018 obtožena več kaznivih dejanj goljufije. Leta 2022 jo je porota spoznala za krivo ene točke zarote za goljufijo vlagateljev in treh kaznivih dejanj žične goljufije, povezanih z vlagatelji. Šlo je za nakazila v skupni vrednosti več kot 140 milijonov dolarjev.
Pomembno je, da Holmesova ni bila spoznana za krivo vseh obtožb. Porota jo je oprostila obtožb, povezanih z goljufanjem pacientov, pri treh drugih točkah, povezanih z vlagatelji, pa ni dosegla soglasja.
Novembra 2022 je bila obsojena na 135 mesecev oziroma 11 let in tri mesece zveznega zapora. Po prestani kazni ji je bila določena še triletna nadzorovana prostost.
Kaj ostaja od zgodbe?
Primer Elizabeth Holmes je postal simbol nevarnosti, ki nastane, ko se tehnološke obljube predstavijo kot preverjena dejstva, še preden jih je mogoče neodvisno potrditi.
Theranos je vlagateljem obljubljal tehnologijo, ki bi lahko spremenila medicinsko diagnostiko. Sčasoma pa so preiskave in sodni postopek pokazali velik razkorak med tem, kar je podjetje obljubljalo, in tem, kar je njegova tehnologija dejansko zmogla.
Elizabeth Holmes tako ni postala znana zaradi izuma, ki bi spremenil krvne preiskave, temveč zaradi enega najbolj odmevnih propadov zdravstvenotehnološkega podjetja v Silicijevi dolini.
