Oznaka »porabiti do« se nanaša na varnost živila, »uporabno najmanj do« pa na njegovo kakovost. Pomembni so tudi nepoškodovana embalaža, pogoji shranjevanja in navodila po odprtju.
Če živila ne boste porabili pravočasno…
Pri jesenskem pregledu zalog najprej preberite oznako pred datumom. Živila z oznako »porabiti do« po izteku datuma ne uporabite. Pri oznaki »uporabno najmanj do« pa pretečen datum sam po sebi še ne pomeni, da morate živilo zavreči.
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pojasnjuje, da je oznaka »porabiti do« namenjena mikrobiološko hitro pokvarljivim živilom, denimo svežim ribam, svežemu mesu in pripravljenim jedem. Po tem datumu jih ne uživajte. Običajen videz ali vonj ni zanesljiv dokaz varnosti: Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja, da s čutili ne zaznamo vedno škodljivih bakterij in virusov.
Če živila ne boste porabili pravočasno, pred iztekom datuma preverite navodila za zamrzovanje na embalaži. Pri že odprtem živilu upoštevajte tudi navodila za shranjevanje in porabo po odprtju; če je označeno z »porabiti do«, ga morate porabiti najpozneje do navedenega datuma.
Kako pregledati police in kuhane ostanke
Oznaka »uporabno najmanj do« pove, do kdaj živilo ohrani pričakovano kakovost. Pri testeninah, rižu in konzervah s pretečenim datumom preverite, ali so bili pravilno shranjeni, ali je embalaža nepoškodovana ter ali so videz, vonj in okus običajni. Živila z znaki kvarjenja ne uporabite. Po odprtju upoštevajte morebitna posebna navodila na embalaži.
Živila, ki jih morate porabiti prej, postavite na vidno mesto. Za kuhane ostanke velja posebno pravilo: ZPS svetuje, da jih razdelite na manjše porcije, v največ dveh urah ohladite in nato shranite v hladilnik ali zamrzovalnik. V hladilniku pri temperaturi do 5 °C jih praviloma hranite dva do tri dni. Če niste prepričani, da so bili pravilno shranjeni, jih ne uporabite.
Smisel pregleda je zmanjšati nepotrebne zavržke, ne pa tvegati z varnostjo hrane. Po podatkih Statističnega urada RS je leta 2025 v slovenskih gospodinjstvih nastalo 75.494 ton odpadne hrane. Prebivalec je doma v povprečju zavrgel 35 kilogramov hrane, od tega po oceni urada 12 kilogramov še užitne. Podatki opisujejo obseg odpadne hrane, ne pa prihranka, ki bi ga posameznemu gospodinjstvu prinesel pregled shrambe.
