Predjamski grad je zagotovo ena najbolj nenavadnih srednjeveških utrdb pri nas, saj ni postavljen poleg skalne stene, temveč je dobesedno stisnjen vanjo. Njegova lega je pomagala ustvariti legendo o Erazmu Predjamskem, plemiču iz 15. stoletja, ki se je uprl cesarju Frideriku III. in se nato v gradu Jama umaknil pred cesarsko vojsko.
Od cesarjevega dvora do upora
Erazem, ki je nastopal tudi pod imenom Lueger, je bil goriško-kranjski plemič in sprva povezan s cesarskim dvorom. Kot navaja Slovenska biografija, ki povzema Primorski slovenski biografski leksikon, je pozneje stopil na stran ogrskega kralja Matije Korvina. Zgodovinsko ni potrjena priljubljena Valvasorjeva zgodba, da je Erazem zaradi smrti svojega prijatelja Andreja Baumkircherja ubil cesarjevega maršala Pappenheima. Bolj verjetno je, da je k njegovemu preobratu prispevala tudi Korvinova politika, saj je svoje ljudi bolje plačeval.
Po navedbah Slovenske biografije je Erazem od leta 1478 podpiral Matijeve vojaške pohode proti cesarju in tudi sam napadal cesarske dežele. Zaradi roparskih pohodov po Notranjski ter napadov na trgovske poti so se pritožbe množile. Leta 1483 je zato cesar ukazal tržaškemu glavarju Gašperju Ravbarju, naj Erazma ujame živega ali mrtvega.
Grad, ki ga ni bilo lahko zavzeti
Ravbar je jeseni 1483 z oboroženimi možmi obkolil grad Jama. Toda Predjama je imela obrambno prednost, kakršne mnoge druge utrdbe niso imele. Grad je vpet v 123 metrov visoko skalno steno, za njim pa se odpira večnadstropni jamski sistem. Po podatkih Parka Postojnska jama je v podzemlju tudi skrivni rov, ki vodi na prosto. Prav ta je bil po legendi ključnega pomena pri Erazmovem upiranju. Naravna jama je tako predstavljala dodatno zatočišče, pot za umik in predvsem možnost, da je branilcem tudi med obleganjem ostal dostop do zunanjega sveta.
Hrano naj bi prinašal iz Vipavske doline
Ravbar je računal, da bo Erazma in njegovo posadko sčasoma izstradal. A tu se začne del zgodbe, ki je postal eden najbolj prepoznavnih elementov te legende.
Kot navaja Zavod za turizem TRG Vipava, naj bi Erazem skozi skrivne rove odhajal vse do Vipavske doline in si tam pridobival zaloge hrane. Med drugim naj bi si priskrbel tudi zgodnje vipavske češnje. Čeprav je treba takšne navedbe razumeti kot del izročila, je jasno, zakaj je bila lega gradu za branilce tako pomembna: napadalci so lahko obkolili utrdbo, precej težje pa so lahko nadzorovali podzemne poti.
Vse je končala izdaja
Po navedbah Zavoda za turizem TRG Vipava je Ravbarju v pozni pomladi leta 1484 vendarle uspelo Erazma smrtno zadeti s topovsko kroglo, pri čemer naj bi mu pomagal eden od grajskih hlapcev.
Prav način njegove smrti je skozi stoletja postal eden najbolj znanih delov zgodbe. Po priljubljeni legendi naj bi Erazma zadeli, ko je odšel na stranišče, njegova smrt pa naj bi bila posledica izdaje. Tudi uradna spletna stran Predjamskega gradu danes to različico predstavlja kot legendo. Zgodovinski viri so pri tem precej bolj previdni. Slovenska biografija opozarja, da je ljudska domišljija okoli Erazma spletla romantično zgodbo, ki jo je pozneje povzel Valvasor.
Od zgodovinske osebe do legende
Erazem Predjamski je bil torej resnična zgodovinska osebnost, vendar je njegova podoba skozi stoletja dobila številne legendarne dodatke. Grad, vpet v navpično skalno steno in povezan s podzemnimi rovi, je imel za srednjeveškega branilca izjemno naravno prednost. Erazem jo je znal izkoristiti in prav zato je Predjama postala sinonim za njegovo dolgotrajno kljubovanje cesarski vojski.
