Letošnji september je bil po podatkih službe Copernicus drugi najtoplejši september doslej in drugi zaporedni mesec, ko so povprečne globalne temperature presegle 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Oceani so bili rekordno topli, reke pa rekordno nizke.
Globalne temperature znova presegle kritično mejo
Povprečna septembrska temperatura zraka na svetovni ravni je bila 16,27 stopinje Celzija, kar je 0,82 stopinje nad septembrskim povprečjem v obdobju 1991–2020. S tem je bil letošnji september drugi najtoplejši september v zgodovini meritev – za 0,11 stopinje Celzija hladnejši od septembra 2023.
Povprečna globalna septembrska temperatura je bila tudi 1,63 stopinje Celzija nad ocenjenim povprečjem v obdobju 1850–1900. Kot poudarjajo pri Copernicusu, se je s tem nadaljeval nov niz mesecev s preseženo mejo 1,5 stopinje Celzija, ki se je začel avgusta in naj bi se nadaljeval tudi v prihodnjem letu.
Evropa: tretji najtoplejši september, Zahodna Evropa rekordno
Nenavadno tople in suhe razmere, ki so bile značilne za poletje, so se septembra nadaljevale tudi po vsej Evropi. Ta je zabeležila svoj tretji najtoplejši september, Zahodna Evropa pa skupno najtoplejši september doslej.
K temu je botrovalo predhodno najtoplejše poletje v tem delu celine doslej. Povprečna temperatura nad evropskim kopnim je septembra znašala 16,26 stopinje Celzija, kar je 1,54 stopinje nad septembrskim povprečjem v obdobju 1991–2020.
Suša in rekordno nizki pretoki rek
Po podatkih Copernicusa je sušno obdobje vztrajalo v večjem delu zahodne in srednje ter delih vzhodne Evrope, ki se je v primerjavi z avgustom v več regijah še okrepilo.
Dolgotrajne sušne razmere so se še naprej odražale tudi v izjemno nizkih pretokih rek. Rekordno nizke pretoke so potrdili v delih Rena, Donave, Visle in Garone, kar je povzročilo motnje pri plovbi, oskrbi z vodo in kmetijstvu v več državah.
Padavine v poznem obdobju septembra so prinesle nekaj olajšanja na lokalnih ravneh, medtem ko so v delih severne in severovzhodne Evrope ter Turčije prevladovale bolj vlažne razmere od povprečja.
Oceani rekordno topli
Pri Copernicusu so septembra zaznali tudi rekordno visoko povprečno temperaturo v oceanih zunaj polarnih območij. Ta je dosegla 21,05 stopinje in s tem presegla prejšnji septembrski rekord pri 20,92 stopinje iz leta 2023.
Temperature morske gladine so ostale izjemno visoke na večjem delu tropskega dela Tihega oceana, kjer se razmere, značilne za pojav El Niño, krepijo.
Mesečna temperatura morske gladine v območju El Niño je septembra dosegla rekordnih 29,70 stopinje Celzija, s tem pa presegla najvišje vrednosti iz prejšnjih zelo močnih pojavov v obdobjih 1982–1983, 1997–1998 in 2015–2016 ter potrdila izjemno intenzivnost trenutnega pojava.
V okolici Evrope so temperature morske gladine ob obali Atlantika in v zahodnem Sredozemlju dosegle septembrske rekordne vrednosti, kar je prispevalo k nenavadno toplemu vremenu na sosednjih kopenskih območjih.
Arktika in Antarktika
Na Arktiki je dnevna površina morskega ledu dosegla letni poletni minimum, ki je bil 14. najnižji v obdobju satelitskih meritev, medtem ko je na območju Antarktike dosegla letni zimski maksimum, ki je bil tretji najnižji v obdobju meritev.
Buontempo: Prekoračitev meje iz pariškega sporazuma je le še vprašanje časa
“Po izjemnem poletju so deli Evrope znova zabeležili izjemno visoke temperature. Beležimo novo serijo mesecev s temperaturami, ki presegajo mejo 1,5 stopinje Celzija. Ker se močan pojav El Niño še krepi, bo to stanje verjetno trajalo vse do leta 2027,” je dejal direktor službe za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus Carlo Buontempo.
Ob tem je dodal, da je prekoračitev dolgoročne meje iz pariškega sporazuma le še vprašanje časa.
“Kako močno bomo presegli to mejo in kako dolgo bo to trajalo, pa je še vedno odvisno od nas,” je opozoril.
