Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v sredo v estonski prestolnici Talin pozval zaveznice k takojšnjemu ukrepanju in okrepitvi podpore ukrajinski zračni obrambi. Ob približevanju zime in zaostrovanju ruskih zračnih napadov na Ukrajino je Rutte opozoril, da ruski predsednik Vladimir Putin poskuša z nenehnimi vojaškimi napadi in “hibridno kampanjo” proti zaveznicam Nata oslabiti enotnost in odločenost Zahoda.
“S približevanjem zime in ob dejstvu, da ruska agresija ne pojenja, morajo zaveznice narediti več, zlasti v podporo ukrajinski zračni obrambi,” je Rutte dejal na novinarski konferenci v Talinu, kjer se je sestal z estonskim premierjem Kristenom Mihalom.
“Putin ne uspeva, ne bomo se pustili ustrahovati”
Rutte je v svojem nagovoru Moskvi poslal ostro sporočilo. Poudaril je, da ruski napadi na ukrajinske civiliste in hibridne operacije proti zaveznicam Nata razkrivajo šibkost, ne moči.
“Putin poskuša oslabiti našo odločenost in ustaviti našo podporo Ukrajini. A Rusiji ne uspeva. Ne uspeva ji na bojišču v Ukrajini, mi pa se ne bomo pustili ustrahovati,” je zagotovil.
Rutte je še dejal, da je Nato pripravljen na ruske hibridne in kibernetske grožnje ter ima na voljo potrebne odzivne možnosti, a vseh odgovorov ne bo razkril javnosti. “Včasih bodo odzivi asimetrični,” je dodal in poudaril, da je Nato obrambno zavezništvo.
Na vprašanje o poročanjih, da bi lahko prišlo do prekinitve izmenjave obveščevalnih podatkov med ZDA in Ukrajino, je Rutte citiral izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da izmenjava obveščevalnih podatkov ni bila ustavljena.
Ruski nočni napadi povzročili smrt in razdejanje
Ruttovo opozorilo prihaja v času, ko Ukrajina doživlja enega najhujših ruskih zračnih napadov od začetka vojne. Po navedbah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je ruska vojska v noči s torka na sredo izvedla obsežen napad z raketami in brezpilotnimi letali, katerih glavni cilj je bila energetska infrastruktura v Kijevu in Harkovu.
Zelenski je na družbenih omrežjih sporočil, da je Rusija izstrelila 39 balističnih raket in 120 napadalnih dronov, od katerih je del nosil kasetno strelivo. Ukrajinska zračna obramba je uspela sestreliti le 4 balistične rakete in 115 dronov.
V napadih je bilo ubitih najmanj 11 ljudi, več kot 600.000 odjemalcev pa je ostalo brez oskrbe z elektriko. Sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo Ihor Klymenko je potrdil, da so bile poškodovane vse tri kijevske termoelektrarne, 26 objektov v nacionalnem elektroenergetskem omrežju ter štirje ključni objekti v naftni in plinski industriji.
Župan Kijeva Vitalij Kličko je sporočil, da so v petih mestnih okrožjih uvedli izredne izklope elektrike, oskrba z vodo pa je bila zaradi poškodb na transformatorskih postajah prav tako motena.
Zelenski: Moskva “očitno nespoštovanje” do Trumpa
Napadi so se zgodili le nekaj dni po tem, ko je Trump razglasil “energetsko premirje” med Ukrajino in Rusijo, kar je močno omajalo verodostojnost te pobude. Zelenski je Moskvi očital, da je pokazala “tako očitno nespoštovanje do ZDA”, in dejal, da ruska dejanja dokazujejo, da “sploh ne namerava ustaviti napadov na ukrajinski energetski sistem”.
Trump je 11. oktobra na družbenih omrežjih sporočil, da sta se Rusija in Ukrajina dogovorili o “takojšnjem” energetskem premirju, pri čemer sta se obe strani zavezali, da ne bosta napadali energetske infrastrukture druga druge. Zelenski je takrat izjavil, da o tem “ne ve ničesar”, in dodal, da bo Ukrajina prav tako pristala na premirje, če bo Rusija to storila – a Kijev v odločanje ni bil vključen.
Analitiki opozarjajo, da je čas razglasitve energetskega premirja precej občutljiv. Cena dizla v ZDA je pred vmesnimi volitvami narasla na 6,28 dolarja za galono, kar je več kot 70 odstotkov več kot leto prej. Hkrati so ZDA z Rusijo sklenile sporazum o dobavi dizla, ki ruskemu dizlu omogoča vstop na svetovni trg do aprila 2027. Zelenski je ta sporazum označil kot “darilo Putinu za rojstni dan”.
Nato pod nenehnim pritiskom
Ruttov obisk v Estoniji je del prizadevanj Nata za okrepitev podpore vzhodnim zaveznicam. Po navedbah Nata se je Rutte v Talinu sestal z estonskim predsednikom, premierjem, zunanjim in obrambnim ministrom, imel pa je tudi predavanje na Tehnološki univerzi v Talinu in obiskal letalsko bazo Amari.
Pritisk na zaveznice Nata glede povečanja obrambnih izdatkov se prav tako nadaljuje. Junija letos so se članice Nata dogovorile, da bodo cilj obrambnih izdatkov dvignile na 5 odstotkov BDP, od tega 3,5 odstotka za osrednje obrambne potrebe in 1,5 odstotka za infrastrukturo ter obrambno industrijo.
Rutte je pred tem dejal, da so evropske zaveznice in Kanada v letu 2025 povečale obrambne izdatke za 20 odstotkov v primerjavi z letom prej, kar pomeni skoraj 260 milijard dolarjev več.
Vendar pa Ukrajina najbolj nujno potrebuje sisteme zračne obrambe, zlasti ameriške prestrezne rakete patriot. Nato in EU sta države članice že večkrat pozvala, naj posežejo v svoje zaloge in Ukrajini zagotovijo sisteme protizračne obrambe.
Z bližanjem zime se Ukrajina sooča s peto vojno zimo in vse večjim pritiskom na energetsko infrastrukturo. Ukrajinski opazovalci opozarjajo, da ruska vojska uporablja drona s posebnimi napravami, namenjenimi uničevanju visokonapetostnih daljnovodov in električnih vodov.
Ruttov govor v Talinu je poslal jasno sporočilo: ne glede na to, kako se stopnjujejo ruski hibridni napadi in vojaški pritisk, stališče Nata ostaja nespremenjeno. “Ohranili bomo mirno kri in šli naprej,” je dejal.
