Na včerajšnji seji DZ je odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo z vrsto dopolnil, ki so jih pripravili v koaliciji, posegel v predlog zakona o javnih uslužbencih. K predlogu zakona z okoli 190 členi je tako odbor sprejel več kot 50 dopolnil, s katerimi so med drugimi sledili tudi nekaterim opozorilom zakonodajno-pravne službe. Razprava se je sicer vrtela predvsem okoli predvidene ustanovitve centra za kadre, pri čemer so največ pomislekov imeli v SDS.
Osrednja novost ustanovitev centra za kadre
Po besedah ministra za javno upravo Franca Propsa je osrednja novost ustanovitev centra za kadre znotraj ministrstva za javno upravo, ki bo izvajal prvi del izbirnega postopka kandidatov za zaposlitev v organih državne uprave. Z digitalizacijo bodo postopke pohitrili in poenotili, drugi del izbirnega postopka pa bo izveden pri organu samem. Kot je poudarila Tamara Kozlovič (Svoboda), bo enotni postopek prinesel več transparentnosti in preglednosti, posledično pa manj možnosti za politične pritiske.
Pripombe iz SDS in zakonodajno-pravne službe
Po oceni Andreja Kosija (SDS) bo šlo še za eno »politično sito«, saj se mu zdi nedopustno, da bi država odločala o kadrih v lokalni samoupravi, kar bi prineslo dodatno mero centralizacije. SDS je predlagala črtanje določil, povezanih z ustanovitvijo centra za kadre, ki pa jih večina na odboru ni podprla. Več pripomb k zakonskemu predlogu pa je izrazila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Med drugim je kot neustrezno ocenila napotovanje na urejanje s kolektivno pogodbo, ko gre recimo za disciplinsko odgovornost ali letni dopust. Državna sekretarka je zagotovila, da pogajanja o tem že potekajo.
Kaj bi prinesel zakonski predlog?
Franc Props, minister za javno upravo, je na seji uvodoma pojasnil, da je posodobitev področja nujna zaradi spremenjenih družbenih razmer. Zakonski predlog bi povečal učinkovitost javne uprave, okrepil transparentnost zaposlovanja in zagotovil strokovno usposobljene kadre ter večjo fleksibilnost pri ravnanju z njimi. Dopolnjen predlog zakona je sicer odbor na včerajšnji seji sprejel z osmimi glasovi za in štirimi proti.
Po prvi še seja o preprečevanju mladoletniškega nasilja
Po seji o predlogu zakona o javnih uslužbencih je odbor zasedal še na seji, ki jo je na temo ukrepov za preprečevanje mladoletniškega nasilja sklicala SDS. Slednja je predlaga predlog sklepov, s katerima bi vlado med drugim pozvali k ukrepanju zoper nasilne otroke, ki so mlajši od 14 let, ter ureditvi njihove kazenske odgovornosti za nasilna dejanja. Odbor je predlog dveh sklepov s štirimi glasovi za in osmimi proti zavrnil.
Kot je pojasnil predstavnik predlagatelj Andrej Poglajen (SDS), je zahtevi za sklic seje botrovalo nedavno medvrstniško nasilje na Ptuju. Število kaznivih dejanj mladoletniške kriminalitete naj bi bilo namreč, sodeč po letnemu poročilu o delu policije za leto 2023, vedno večje. Jožef Horvat (NSi) se je strinjal, da je problem medvrstniškega nasilja v slovenski družbi akuten, vendar pa da NSi ne zagovarja represivnih kazenskih ukrepov. Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Andreja Kokalj je izrazila prepričanje, da je nižanje starosti za kazensko odgovornost le navidezna rešitev za zelo kompleksno težavo, s čimer so se strinjali tudi v poslanski skupini Svoboda. Kokalj meni, da moramo za doseganje rezultatov ravnati preventivno in pristopiti k obravnavi mladoletniškega nasilja celostno, z razvojno usmerjenim pristopom. S tem, da represija ni rešitev za problem, pa se je strinjala tudi Nataša Sukič (Levica).
