Kako stanovanjska stiska vpliva na mlade, njihovo osamosvajanje in odločitev za otroke? Visoke najemnine, drage nepremičnine in težave pri iskanju primernega stanovanja lahko vplivajo na življenjske načrte mladih parov. Podatki kažejo, da se mladi v Sloveniji od staršev odselijo pozneje kot njihovi vrstniki v večini evropskih držav. Se stanovanjska negotovost odraža tudi pri odločitvi za ustvarjanje družine?
Mladi se od staršev odselijo vse pozneje
Ustvarjanje družine je ena najpomembnejših življenjskih odločitev. Toda poleg želje po otrocih so pomembni tudi občutek varnosti, stabilna zaposlitev in ustrezni bivalni pogoji. Za številne mlade je prav stanovanjsko vprašanje ena največjih ovir pri osamosvajanju. Dokler nimajo svojega doma ali dovolj sredstev za najem stanovanja, lahko odlašajo tudi z načrti za družino.
Podatki kažejo, da se mladi v Sloveniji razmeroma pozno osamosvajajo. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so mladi v Sloveniji leta 2024 dom staršev zapustili pri povprečni starosti 28,9 leta. Povprečje Evropske unije je bilo 26,2 leta. To pomeni, da mladi pri nas v povprečju ostajajo v skupnem gospodinjstvu s starši skoraj tri leta dlje kot njihovi vrstniki v EU.
Skoraj 80 odstotkov mladih v Sloveniji še vedno živi pri starših
Podatke je objavil tudi Statistični urad Republike Slovenije (SURS), ki ugotavlja, da je leta 2024 s starši živelo 79,7 odstotka mladih, starih od 16 do 29 let. V Evropski uniji je bil delež 67,8 odstotka. Čeprav poznejšega odseljevanja ne moremo pripisati samo stanovanjskim razmeram, številke kažejo, da se velik del mladih v Sloveniji še ne osamosvoji zgodaj.
Razlogi za to so različni. Nekateri ostajajo pri starših med študijem, drugi zaradi zaposlitvenih možnosti ali osebnih odločitev. Za del mladih pa je pomembna tudi finančna plat osamosvajanja. Najemnina, varščina, stroški bivanja in prihranek za nakup nepremičnine lahko pomenijo velik zalogaj, zlasti ob začetku poklicne poti.
Stanovanje postaja pomemben pogoj za samostojno življenje
Stanovanjska problematika ni omejena samo na nakup nepremičnine. Mladi, ki si lastnega stanovanja ne morejo privoščiti, so pogosto odvisni od najemnega trga. Pri tem se lahko srečujejo z visokimi stroški, negotovostjo glede trajanja najemnega razmerja in težavami pri iskanju primernega stanovanja.
Na pomanjkanje dostopnih stanovanj opozarja tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost. Kot so navedli že septembra 2025, se Slovenija sooča z velikim razkorakom med ponudbo in povpraševanjem po stanovanjih, mladi pa pogosto ostajajo pri starših. Država je zato napovedala dolgoročnejše financiranje javne stanovanjske gradnje. Za gradnjo oziroma obnovo javnih najemnih stanovanj je v naslednjih desetih letih predvidenih milijardo evrov, cilj pa je do leta 2035 zagotoviti 20.000 dodatnih javnih najemnih stanovanj.
Takšni ukrepi bi lahko izboljšali možnosti za osamosvajanje, vendar bo njihov dejanski učinek odvisen od tega, koliko stanovanj bo zgrajenih, kje bodo na voljo in predvsem kdo bo do njih upravičen.
Ali stanovanjska stiska vpliva tudi na odločitev za otroke?
Odločitev za otroka ni odvisna samo od stanovanja. Pomembni so tudi partnerski odnos, zaposlitev, prihodki, zdravstvene okoliščine in osebne želje. Vendar lahko nerešeno stanovanjsko vprašanje vpliva na občutek varnosti, ki ga mnogi povezujejo z ustvarjanjem družine. Če par živi v majhnem stanovanju, nima zagotovljene dolgoročne najemne pogodbe ali ne ve, ali si bo lahko v prihodnosti privoščil večje bivališče, lahko odločitev za otroka prestavi. Podobno velja za mlade, ki še živijo pri starših in si želijo pred starševstvom urediti samostojno življenje.
Da je povezava med stanovanjem in odločitvami o rojstvu otrok kompleksna, kažejo tudi znanstvene raziskave. Brian Buh je v raziskavi, objavljeni leta 2026 v reviji European Journal of Population, proučeval povezavo med stanovanjskimi stroški in rojstvi otrok v Združenem kraljestvu. Ugotovil je, da je bila pri gospodinjstvih, ki so bila lastniki stanovanj, višja poraba za stanovanje povezana z večjo verjetnostjo rojstva prvega, drugega in tretjega otroka. Pri najemnikih jasne povezave niso ugotovili. Rezultatov ni mogoče neposredno prenesti na Slovenijo, podatki pa kažejo, da razmerje med stanovanjskimi stroški in odločitvami za otroke ni preprosto. Pomembno je tudi, ali ljudje stanovanje najemajo ali so njegovi lastniki.
Starši so vse starejši, število rojstev pa upada
Stanovanjsko stisko je smiselno obravnavati tudi v širšem demografskem kontekstu. Po podatkih SURS se je v Sloveniji leta 2024 rodilo 16.875 otrok, kar je najmanj, odkar spremljamo te podatke. Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka je bila 29,6 leta, celotna stopnja rodnosti pa 1,52 otroka na žensko.
Ti podatki sami po sebi ne dokazujejo, da se mladi za starševstvo odločajo pozneje zaradi stanovanjskih težav. Pokažejo pa, da se rojstva pogosto zgodijo v obdobju, ko posamezniki že več let gradijo svojo poklicno in finančno samostojnost. Stanovanje je lahko eden od dejavnikov, ki vplivajo na njihove načrte, vendar ga je treba obravnavati skupaj z drugimi okoliščinami.
Dostopna stanovanja pomembna tudi za prihodnost mladih družin
Stanovanjska politika tako ni pomembna samo zaradi gradnje novih nepremičnin, temveč tudi zaradi možnosti, da mladi pravočasno zaživijo samostojno in načrtujejo prihodnost. Dostopna najemna stanovanja, stabilnejši najemni odnosi in več možnosti za dolgoročno bivanje bi lahko nekaterim olajšali odločitev za ustvarjanje družine.
Kljub temu ni mogoče pričakovati, da bi rešitev stanovanjskega vprašanja sama po sebi povečala rodnost. Na odločitev za otroke vpliva več dejavnikov, od osebnih želja do zaposlitvene in finančne varnosti. Zagotavljanje dostopnih stanovanj pa lahko zmanjša eno od ovir, zaradi katerih mladi težje načrtujejo samostojno življenje in družino.
