Staranje prebivalstva povečuje potrebo po različnih oblikah oskrbe starejših. Mnogi si želijo čim dlje ostati v svojem domu, tudi ko zaradi bolezni ali starosti potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Ena od možnosti je pomoč na domu, ki lahko posameznikom olajša življenje in razbremeni njihove svojce. Toda koliko ljudi jo dejansko prejema in ali lahko zmanjša potrebo po odhodu v dom za starejše?
Pomoč na domu omogoča daljše bivanje v domačem okolju
Pomoč na domu je namenjena predvsem starejšim, ki se zaradi starosti, bolezni ali drugih težav ne morejo več v celoti oskrbovati sami. Namenjena je tudi ljudem, katerih svojci jim ne morejo zagotoviti dovolj pomoči. Kot pojasnjuje Ministrstvo za solidarno prihodnost, lahko takšna storitev nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu in posamezniku omogoči, da čim dlje ostane doma.
Storitev vključuje več vrst pomoči. Oskrbovalci lahko uporabnikom pomagajo pri umivanju, oblačenju in hranjenju. Med njihove naloge sodijo tudi priprava obrokov, nakupovanje in osnovna gospodinjska opravila. Pomemben del je pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, saj lahko starejši zaradi omejene mobilnosti in zdravstvenih težav hitro postanejo osamljeni.
Obseg pomoči se prilagodi potrebam posameznika. Nekateri potrebujejo pomoč le pri določenih opravilih, drugi pa več podpore pri vsakodnevnem življenju. Pomoč na domu je zato lahko pomembna rešitev za ljudi, ki še zmorejo živeti samostojno, vendar pri tem potrebujejo določeno mero podpore.
Koliko ljudi v Sloveniji prejema pomoč na domu?
Podatki kažejo, da je potreba po takšni oskrbi precejšnja. Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo (IRSSV) je v analizi izvajanja pomoči na domu za leto 2024 ugotovil, da je bilo konec leta v storitev vključenih 9.121 uporabnikov. V celotnem letu je bilo v storitev vodenih 13.636 ljudi.
Povprečna starost uporabnikov je bila 82,4 leta. Pomoč na domu je pomembna predvsem za starejše, ki zaradi starostnih sprememb ali zdravstvenih težav potrebujejo podporo pri vsakodnevnih opravilih. Storitev je bila konec leta 2024 zagotovljena v vseh 212 slovenskih občinah, izvajalo pa jo je 76 različnih izvajalcev. Kljub temu dostopnost ni bila zadostna za vse, ki so pomoč potrebovali.
IRSSV je namreč ugotovil, da je bilo ob koncu leta na čakalnem seznamu najmanj 1.441 oseb. Pomoč na domu je prejemalo približno 1,8 odstotka prebivalcev, starih 65 let ali več, medtem ko je cilj nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2030 doseči tri odstotke. Podatki tako kažejo, da je storitev razširjena po vsej državi, vendar potrebe še niso v celoti zadovoljene.
Pomoč potrebujejo tudi gospodinjstva, ki je ne prejemajo
O potrebah po oskrbi na domu govori tudi raziskava Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), objavljena maja 2025. Po podatkih za leto 2024 je pomoč zaradi dolgotrajne telesne ali duševne bolezni, invalidnosti ali starosti potrebovalo pet odstotkov gospodinjstev.
Med gospodinjstvi, v katerih je nekdo potreboval pomoč, jih je 46 odstotkov prejemalo formalno oskrbo na domu. Ta vključuje zdravstveno nego in socialno oskrbo, ki jo izvajajo usposobljeni in plačani izvajalci. Socialno oskrbo, ki zajema pomoč pri vsakodnevnih opravilih, je prejemalo 34 odstotkov gospodinjstev, v katerih je nekdo potreboval pomoč.
SURS opozarja tudi na finančne ovire. Med gospodinjstvi, ki oskrbe niso prejemala ali je niso prejemala v zadostnem obsegu, jih je 24 odstotkov izrazilo željo po pomoči oziroma po večjem obsegu storitev. Med najpogostejšimi razlogi za nezadostno oskrbo so bili finančni razlogi.
Kdo plačuje pomoč na domu?
Socialna oskrba na domu je v pristojnosti občin. Te izberejo izvajalca in storitev sofinancirajo. Občine krijejo najmanj polovico stroškov, v povprečju pa več kot 70 odstotkov.
Analiza IRSSV za leto 2024 kaže, da je uporabnik za pomoč na domu v povprečju plačal 6,92 evra na uro. Dejanska cena je odvisna od občine in izvajalca, zato so lahko stroški za posameznike različni.
Finančna dostopnost je pomembna, saj starejši pogosto živijo predvsem od pokojnine. Če si posameznik ne more privoščiti dovolj ur pomoči, lahko del bremena pade na svojce. Ti morajo nato usklajevati skrb za družinskega člana s službo, lastnimi obveznostmi in družinskim življenjem.
Kdaj pomoč na domu ne zadostuje več?
Pomoč na domu lahko starejšim omogoča daljše bivanje v znanem okolju, vendar ni primerna za vse. Nekateri potrebujejo le občasno pomoč pri nakupih, pripravi hrane ali osebni higieni. Drugi potrebujejo stalni nadzor in intenzivno oskrbo, ki je z obiski na domu ni mogoče zagotoviti.
Ministrstvo za solidarno prihodnost pojasnjuje, da institucionalno varstvo vključuje bivanje, varstvo, organizirano prehrano, socialno oskrbo in zdravstveno varstvo. Takšna oblika je lahko nujna za ljudi, ki zaradi zdravstvenega stanja ali velike odvisnosti od pomoči drugih ne morejo več varno živeti sami. Pri odločitvi so zato pomembni zdravstveno stanje posameznika, njegove potrebe in možnosti za zagotavljanje oskrbe. Pomembno je tudi, ali ima podporo svojcev in ali je mogoče dom prilagoditi njegovim potrebam.
Pomoč na domu in domovi za starejše se lahko dopolnjujejo
Pomoči na domu in institucionalnega varstva ni smiselno razumeti kot dveh povsem ločenih možnosti. Pomoč na domu lahko nekaterim starejšim omogoči, da dlje ostanejo samostojni, drugim pa zagotavlja podporo v obdobju, ko se njihove potrebe postopoma povečujejo. Ko domača oskrba ne zadošča več, je lahko primernejša institucionalna oblika.
Uradni podatki kažejo, da pomoč na domu že zdaj koristi več tisoč ljudem, hkrati pa obstajajo čakalni seznami in gospodinjstva, ki bi potrebovala več podpore. Za učinkovito oskrbo zato ni dovolj, da je storitev formalno na voljo v vseh občinah. Pomembno je tudi, da jo ljudje lahko dobijo pravočasno in v obsegu, ki ga potrebujejo.
Pomoč na domu lahko torej zmanjša potrebo po institucionalni oskrbi pri tistih, ki ob ustrezni podpori še lahko varno živijo v svojem okolju. Ne more pa nadomestiti vseh oblik oskrbe. Ključno je, da imajo starejši na voljo različne možnosti in da se pomoč prilagaja njihovemu zdravstvenemu stanju ter življenjskim okoliščinam.
