Kakovost zraka v slovenskih mestih ostaja pomemben okoljski in zdravstveni izziv. Ljubljana se je na evropski lestvici kakovosti zraka uvrstila pri dnu, podatki ARSO za leto 2024 pa kažejo, da so bile dovoljene dnevne vrednosti delcev PM10 presežene na treh merilnih mestih. Največ težav povzročajo promet, kurjenje v hladnejših mesecih in vremenske razmere, ki onesnaževalom preprečujejo, da bi se razpršila.
Ljubljana in Maribor na evropski lestvici
Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA), objavljenih v okviru evropskega pregleda kakovosti zraka v mestih za leto 2025, se Ljubljana med 761 evropskimi mesti uvršča na 709. mesto, Maribor pa na 589. mesto. Razvrstitev temelji na podatkih o onesnaženosti zraka z drobnimi delci PM2,5 ter izpostavljenosti dušikovemu dioksidu in prizemnemu ozonu v zadnjih dveh letih.
Uvrstitev kaže, da se slovenski mesti soočata z izzivi pri zagotavljanju čistega zraka. Pri tem je treba upoštevati, da lestvica primerja mesta na podlagi izbranih kazalnikov in ne pomeni, da je zrak ves čas enako onesnažen na vseh njihovih območjih.
Kot opozarja Evropska agencija za okolje, onesnaženost zraka ostaja največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi v Evropi, čeprav se število prezgodnjih smrti, povezanih z onesnaženim zrakom, na dolgi rok zmanjšuje.
ARSO opozarja na preseganja dovoljenih vrednosti
Podatki Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) za leto 2024 kažejo, da je bila onesnaženost zraka z delci nekoliko višja kot v prejšnjih letih. Na treh merilnih mestih je število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo delcev PM10 preseglo zakonsko dovoljeno število.
Največ preseganj so zabeležili na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, in sicer 49. V Črnomlju jih je bilo 39, v Črni na Koroškem pa 37. Dovoljenih je največ 35 preseganj dnevne mejne vrednosti v enem koledarskem letu.
Za primerjavo: leta 2023 na nobenem merilnem mestu v Sloveniji niso zabeležili več kot 35 preseganj. Kljub temu letna mejna vrednost za delce PM10 v letu 2024 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Najvišjo povprečno letno vrednost, 30 mikrogramov na kubični meter, so izmerili v Ljubljani Center.
Podatki tako kažejo, da so lahko težave izrazite predvsem v posameznih obdobjih leta, četudi povprečna letna onesnaženost ne preseže dovoljene meje.
Pozimi se onesnaževala težje razpršijo
Večina preseganj dnevnih mejnih vrednosti delcev PM10 v letu 2024 je nastala v hladnejšem delu leta. ARSO kot pomemben razlog navaja pogoste temperaturne obrate, zaradi katerih se zrak slabše meša, onesnaževala pa ostajajo blizu tal.
Med pomembnejšimi viri delcev sta promet in ogrevanje stavb z malimi kurilnimi napravami. V obdobjih, ko se emisije kopičijo, neugodne vremenske razmere dodatno poslabšajo kakovost zraka.
Na onesnaženost ne vplivajo le lokalni viri. Marca, aprila, maja in junija 2024 je Slovenijo večkrat dosegel puščavski prah, ki je za več dni povečal koncentracije delcev v zraku po državi.
Onesnažen zrak vpliva tudi na zdravje
Onesnaženost zraka ni zgolj okoljski problem. Dolgotrajna izpostavljenost škodljivim delcem in drugim onesnaževalom je povezana z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja, možgansko kap, kronične bolezni dihal in pljučnega raka. Na to opozarja tudi Franc Zalar, predsednik Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni. Po njegovih besedah onesnažen zrak prispeva k poslabšanju kroničnih obolenj, zmanjšuje kakovost življenja in povečuje obremenitev zdravstvenega sistema.
Po podatkih Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) onesnažen zrak po svetu vsako leto povzroči približno 8,1 milijona prezgodnjih smrti. Evropska agencija za okolje pa ocenjuje, da je v Evropi onesnaženost zraka povezana s približno 300.000 prezgodnjimi smrtmi letno.
Kaj lahko izboljša kakovost zraka?
Del rešitev je povezan z zmanjševanjem izpustov iz prometa in ogrevanja. K temu lahko prispevajo boljši javni prevoz, varne kolesarske povezave, energetsko učinkovite stavbe in čistejši načini ogrevanja. Inštitut za zdravje in okolje ter partnerske organizacije so ob Mednarodnem dnevu čistega zraka za modro nebo septembra 2025 odločevalce opozorili na potrebo po ambicioznejših ukrepih. Med drugim so izpostavili pomen ustreznega financiranja, vključevanja zdravstvenega sektorja v pripravo ukrepov in zmanjševanja podpore fosilnim gorivom ter sežiganju biomase.
Kakovost zraka je namreč odvisna tako od individualnih odločitev kot od širših prometnih, energetskih in okoljskih politik. Podatki za leto 2024 kažejo, da so ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti še vedno potrebni, zlasti v obdobjih, ko se onesnaževala zaradi vremenskih razmer kopičijo blizu tal.
