Umetna inteligenca vse hitreje napreduje na področju strojnega prevajanja, vendar še vedno dela napake, ki lahko povzročijo resne posledice. Ob tem se zaostrujejo tudi razmere za človeške prevajalce. V Sloveniji opozarjajo, da nekateri naročniki zaradi uvajanja umetne inteligence znižujejo prevajalske tarife tudi za polovico, čeprav je lahko popravljanje strojnih prevodov celo zahtevnejše od prevajanja izvirnega besedila.
Tekoč prevod ni nujno tudi pravilen
Po poročanju BBC uporabniki Googlove storitve Translate vsak mesec prevedejo približno bilijon besed. V to številko niso vključene druge storitve, kot so DeepL, Microsoft, ChatGPT in Gemini. Neposredna prodaja storitev strojnega prevajanja je lani po ocenah dosegla vrednost 1,4 milijarde dolarjev.
Kljub napredku tehnologije strokovnjaki opozarjajo, da tekoč in naraven prevod še ne pomeni nujno tudi pravilnega prevoda.
Napake lahko povzročijo resne posledice
Eden največjih izzivov strojnega prevajanja ostajajo besedne zveze in izrazi, katerih pomena ni mogoče razbrati zgolj iz posameznih besed. François Yvon, direktor raziskav na področju strojnega prevajanja pri francoskem Nacionalnem centru za znanstvene raziskave (CNRS), opozarja, da sistemi včasih ne razumejo konteksta ali napačno razlagajo besede z več pomeni.
To je še posebej problematično pri pravnih in medicinskih besedilih.
Prevajalka in pravnica Ariella Baltié je pri pregledu dokumentov, ki jih je stranka predhodno prevedla z umetno inteligenco, odkrila več večjih napak. Med drugim je sistem pravni izraz za tožnika prevedel kot osebo, ki vlaga zahtevo, drug izraz pa je namesto navedbe zakonske zveze prevedel kot dejanje poroke.
Napake so lahko še nevarnejše v medicini. Strokovnjakinja za medicinske prevode Carol Bereuter opozarja, da lahko napačna razlaga merskih enot povzroči tisočkratno razliko v odmerku zdravila. Težava je tudi v tem, da so strojni prevodi danes pogosto slovnično pravilni in zvenijo naravno, zato je napake težje prepoznati.
Raziskava pokazala, da so popravki še vedno potrebni
John Zimmerman, ustanovitelj švicarske neprofitne organizacije Open Knowledge Association (OKA), ki prevaja članke Wikipedije, poudarja, da je umetna inteligenca pri prevajanju velikih količin besedil izjemno uporabna. Njihov sistem pripravi strojni prevod, nato pa človeški prevajalec preveri vsako poved.
Raziskava, ki jo je organizacija izvedla lani s finančno podporo Fundacije Wikimedia, je zajela 119 člankov, deset jezikovnih parov in več kot 1000 ur dela prevajalcev. Po Zimmermanovih besedah je bilo treba pred objavo popraviti 27 odstotkov besedila, ki ga je ustvarila umetna inteligenca. Pri petih do šestih odstotkih napak se je spremenil pomen izvirnika.
Yvon meni, da bo stoodstotno zanesljivost težko doseči, saj sistemi izbirajo besede na podlagi verjetnosti, kar ne zagotavlja nujno pravilnosti. Pomemben korak naprej bi bil, če bi znali prepoznati lastno negotovost in uporabnika opozoriti, kadar niso prepričani o prevodu.
Slovenski prevajalci že opozarjajo na prepolovljene tarife
Na slabšanje razmer opozarjajo tudi v Sloveniji. Sindikat Zasuk opozarj, da se zaradi uvajanja umetne inteligence krajšajo roki, znižujejo plačila in slabšajo merila kakovosti.
Jerca Kos iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev Slovenije je opozorila, da nekateri naročniki umetno inteligenco nekritično vsiljujejo prevajalcem in jo uporabljajo kot razlog za znižanje tarif. Posledice slabših prevodov občutijo tudi gledalci.
Prevajalec Urban Robič je predstavil svojo izkušnjo s Prevajalskim studiem Milenko Babič. Po uvedbi strojnih prevodov so mu tarifo znižali za polovico z utemeljitvijo, da je polovica dela že opravljena. Vendar so bili podnapisi, ki naj bi mu prihranili čas, po njegovih besedah zahtevnejši za obdelavo kot prevajanje izvirnika. Ko je opozoril na nevzdržne delovne zahteve, so mu po njegovih navedbah prenehali pošiljati gradivo.
Dušan Rebolj, ki je filme in televizijske serije prevajal 27 let, je opozoril, da se prevajalci bojijo izpostavljati, saj lahko izgubijo naročila. Avdiovizualni prevajalski trg je namreč majhen, zato lahko izguba enega naročnika pomeni tudi postopno opuščanje poklica.
