Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so bile septembra za 0,1 odstotka višje kot avgusta in za 3,9 odstotka višje kot septembra lani. Cene so se na mesečni ravni najbolj zvišale v oskrbi z električno energijo, v medletni primerjavi pa v proizvodnji kovin, je danes objavil državni statistični urad.
Domači trg navzgor, tuji navzdol
Cene industrijskih proizvodov za prodajo na domačem trgu so septembra na mesečni ravni zrasle za 0,5 odstotka, za prodajo na tujih trgih pa so se znižale za 0,3 odstotka. Na trgih držav v evrskem območju so bile nižje za 0,3 odstotka, zunaj njega pa za 0,3 odstotka.
Energenti so se podražili za 1,9 odstotka, proizvodi za investicije pa za 0,7 odstotka, medtem ko so se surovine pocenile ter proizvodi za široko porabo pocenili za 0,2 odstotka.
Največja mesečna rast v oskrbi z električno energijo
Na mesečni ravni je bila rast najizrazitejša v oskrbi z električno energijo (za 2,6 odstotka). Sledile so podražitve v proizvodnji drugih strojev in naprav (za 1,6 odstotka) ter proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 1,3 odstotka).
Največje pocenitve so na drugi strani statistiki zaznali v proizvodnji drugih vozil in plovil (za 1,1 odstotka) ter proizvodnji kovin (prav tako za 1,1 odstotka). Sledila je proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja (za odstotek).
Na letni ravni domači trg višje za 4,6 odstotka
Glede na september lani so bile cene za prodajo na domačem trgu višje za 4,6 odstotka, za prodajo na tujih trgih pa za 3,2 odstotka. Na trgih držav v evrskem območju so se zvišale za 3,7 odstotka, zunaj tega območja pa za 2,0 odstotka.
Podražitve so statistiki zaznali v vseh industrijskih skupinah dejavnosti ob upoštevanju namena porabe proizvodov. Energenti so bili dražji za 6,2 odstotka, surovine za 5,7 odstotka, proizvodi za investicije za 3,3 odstotka ter proizvodi za široko porabo za odstotek.
Proizvodnja kovin z najizrazitejšo rastjo
Rast cen je bila najizrazitejša v proizvodnji kovin (za 14,3 odstotka). Sledile so podražitve v drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za 14,1 odstotka) ter proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 10,2 odstotka). Po drugi strani so se cene najbolj znižale v zbiranju, prečiščevanju in distribuciji vode (za 4,0 odstotka). Sledile so pocenitve v proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov (za 1,7 odstotka) ter proizvodnji živil (za 0,5 odstotka).
