Na torkovih volitvah v ZDA smo bili priča odločni zavrnitvi politike predsednika Donalda Trumpa, ki bo ob demokratski večini v obeh domovih kongresa v prihodnje bolj prisiljen v kompromise, je za STA ocenil upokojeni diplomat Božo Cerar. Meni, da je tokrat večjo vlogo na volitvah odigrala zunanja politika, na čelu z vojno proti Iranu.
Uresničil se je napovedani demokratski modri val
Priča smo odločni zavrnitvi ameriškega predsednika Trumpa in njegove politike, uresničil se je napovedani demokratski modri val, je po torkovih vmesnih volitvah v ZDA ocenil upokojeni diplomat in nekdanji veleposlanik v ZDA Božo Cerar. Dodal je, da so bile te volitve “dejansko neke vrste referendum glede predsednika Trumpa”.
Trenutne projekcije ameriških medijev kažejo, da bodo demokrati januarja prihodnje leto prevzeli večino sedežev v obeh domovih ameriškega kongresa, predstavniškem domu in senatu. Demokratski kandidati so se marsikje odrezali še bolje od pričakovanj, čeprav so ankete že pred volitvami kazale na zelo nizko podporo Trumpu med ameriškimi volivci. Cerar je izpostavil, da so bile ankete, ki so se v preteklosti večkrat motile, tokrat precej točne in zanesljive.
Precejšnjo vlogo odigrala tudi zunanja politika
Kot enega ključnih faktorjev pri rezultatu volitev je izpostavil draginjo in dodal, da se ameriški volivci “vendarle odločajo z denarnico v žepu”. Čeprav se volitve v ZDA običajno odločajo na podlagi notranjepolitičnih vprašanj, je tokrat precejšnjo vlogo po njegovi oceni odigrala tudi zunanja politika. Pri tem je Cerar izpostavil visoke življenjske stroške in zlasti cene goriv, ki so jih volivci v ZDA očitno vendarle povezali s Trumpovo “ne najbolj domišljeno in preudarno” zunanjo politiko do Irana.
Demokrati so presenetljive uspehe dosegli v tradicionalno republikanskih okoljih, kot so Teksas, Kansas in Ohio. Cerar je pri tem poudaril, da so visoke cene goriv po žepu udarile tudi najbolj zveste Trumpove volivce, kot so kmetje in prevozniki. Zanemarljiva ni niti vloga carin, ki so prav tako vplivale “na žep volivca”. Cerar je kot enega od poražencev omenil tudi milijarderja Elona Muska, ki je v podporo republikanskim kandidatom pred vmesnimi volitvami vložil skoraj 450 milijonov dolarjev. Prepričljiva večina za demokrate v obeh domovih kongresa ZDA bo po Cerarjevi oceni prisilila Trumpa v kompromise, ki mu jih doslej v drugem mandatu ni bilo treba sklepati.
Predsednik ima še vedno možnost veta
Demokrati bodo tako v kongresu “pravzaprav skoraj v celoti obvladovali zakonodajno agendo” in v roke dobili močna orodja, še meni Cerar. Lahko bodo sprožili celo vrsto zaslišanj in preiskav ter zahtevali razkritje različnih dokumentov, večina v senatu pa jim bo omogočila tudi večji nadzor nad imenovanjem kandidatov na pomembne položaje v vladi in v sodstvu.
Predsednik ima sicer še vedno možnost veta, toda njegovo vladanje “ne bo več tako lahkotno, kot je bilo do sedaj”. Trump se bo še naprej zatekal k vladanju z odloki, kar je doslej že počel, vendar pa bo “moral v kongresu z demokrati sklepati določene kompromise in iskati rešitve, ki mogoče ne bodo po njegovem okusu, če bo želel imeti denar za svojo politiko”.
Trump bo kljub vsemu še dve leti na položaju predsednika ZDA
Cerar je dodal, da bodo Trumpovi volivci, politični sopotniki in donatorji sedaj verjetno iskali nove obraze, na katere bi veljalo staviti v prihodnje. Poudaril pa je, da bo Trump kljub vsemu še dve leti na položaju predsednika ZDA, in da v tem času lahko povleče različne poteze, ki bodo “še kako odmevale”.
Pri tem je med drugim omenil Iran in Trumpovo žuganje z zaostrenim vojaškim posredovanjem po volitvah, ko ne bo več tolikšnih zadržkov zaradi potencialnih posledic, denimo novega skoka cen energentov. Glede vpliva rezultata volitev na ameriško politiko do Izraela pa Cerar meni, da pri tem prihaja do opaznih premikov, saj “tudi del judovskega lobija v ZDA ni bil zadovoljen” z določenimi potezami. Kljub temu pa so tako republikanci kot demokrati v ZDA še vedno zvesti zavezniki Izraela, zato kompletnega preobrata vendarle ne gre pričakovati.
Spremembe v odnosu ZDA do Ukrajine in Rusije
Kar se tiče transatlantskih odnosov prav tako ne vidi možnosti za večji preobrat, vendar pa bi bil kongres v novi sestavi po njegovem lahko “malce bolj prijazen” do Evrope. Pri tem je omenil morebitne spremembe v odnosu ZDA do Ukrajine in Rusije ter do umika ameriških sil iz Evrope, ki bi ga lahko kongres vsaj nekoliko zadržal in omejil.
Cerar je izpostavil še, da je težko napovedati Trumpove prihodnje korake, saj bo kot predsednik ostal nepredvidljiv, njegovo priznanje poraza pa vidi kot pozitivno za ameriško demokracijo. “Ameriški volivci so dokaj jasno spregovorili, kar je spregledal tudi Trump. V dobrobit ameriške demokracije je, morda ne toliko za Trumpa kot za kandidate, ki bi se (…) čez dve leti potegovali za predsedniški položaj, da je tudi v Trumpovi oziroma republikanski politiki treba kakšno stvar spremeniti,” je zaključil.
STA
