Dolga leta je bilo področje javne stanovanjske politike v Sloveniji zapostavljeno, kar se danes kaže v izrazitem pomanjkanju neprofitnih stanovanj in neurejenem sistemu dodeljevanja. Po novem pa država napoveduje preobrat: vsako leto bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj namenjenih 100 milijonov evrov, kar pomeni 1 milijardo v desetih letih. Ob tem se obeta tudi prenova kriterijev za pridobitev stanovanja in večja avtonomija občin. Vprašanja o tem, kaj vse nas še čaka, smo naslovili na Ministrstvo za solidarno prihodnost.
Kakšna bi bila idealna ureditev stanovanjske politike pri nas?
“Dunajski model, ki ga pogosto navajamo kot ideal, temelji na 100-letni tradiciji in učinkoviti zemljiški politiki. Zavedamo se, da v Sloveniji zaradi 30-letne odsotnosti državne podpore javni stanovanjski politiki dunajskega ideala še nekaj časa ne bomo mogli doseči,” pojasnjuje Uroš Badovinac, svetovalec za odnose z javnostmi z Ministrstvo za solidarno prihodnost.
Kljub temu poudarja pomemben napredek: z novim Zakonom o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj bo od leta 2025 do 2035 vsako leto za stanovanjske projekte namenjenih 100 milijonov evrov, hkrati pa že poteka pregled zemljišč za gradnjo, ki naj bi bil zaključen jeseni 2025.
Skoraj 19.000 javnih najemnih stanovanj primanjkuje
Po podatkih ankete, ki so jo poslali občinam, Slovenija trenutno potrebuje približno 18.700 javnih najemnih stanovanj. Največji manko je v večjih mestih, kot so Ljubljana, Koper in Maribor, a tudi manjši kraji niso izjema. Najbolj primanjkuje enosobnih in dvosobnih stanovanj, ki so najbolj iskana med mladimi in starejšimi, a manjka tudi večjih stanovanj za družine, zlasti v urbanih središčih.
Višina najemnine in vloga subvencij
Cene v javnih najemnih stanovanjih naj bi ostale dostopne, predvsem zaradi sistema subvencij: “Ocenjujemo, da so najemnine v javnih najemnih stanovanjih cenovno ugodne. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da so najbolj ranljivi člani družbe zaščiteni s subvencijami,” pravi Badovinac.
Novi kriteriji za pridobitev stanovanja: bolj fleksibilni in lokalno prilagojeni
Obstoječi sistem točkovanja pri dodeljevanju javnih najemnih stanovanj ni več ustrezen, kar so ministrstvu pogosto sporočali tudi predstavniki stanovanjskih skladov in občin. Zato so v predlogu novele stanovanjskega zakona predvidene pomembne spremembe.
“Postopki dodeljevanja stanovanj bodo po sprejetju novele poenostavljeni, občine pa bodo imele večjo avtonomijo pri določanju pogojev razpisov, kar bo omogočilo boljše prilagajanje lokalnim potrebam in večjo dostopnost stanovanj za srednji razred, mlade ter ključne poklice v skupnosti,” pojasnjuje Badovinac.
Pomembna novost je tudi ukinitev obveznih prednostnih kategorij, ki jih ni mogoče preveriti iz javnih evidenc, dodaja. Poleg tega se bo zmanjšalo število obveznih kategorij, kar pomeni več možnosti za lokalno določanje skupin, ki jih želijo občine podpreti pri dostopu do stanovanj.
Stanovanjski sklad bo dobil zagon
Vlada želi s svežimi sredstvi in novimi zakonodajnimi rešitvami okrepiti vlogo tako državnega kot občinskih stanovanjskih skladov. Stanovanjski sklad Republike Slovenije ima po besedah Badovinca že danes ključno vlogo, saj je “gradil večstanovanjske stavbe in soseske tako rekoč brez finančne pomoči države – od leta 2015, ko je stopil v veljavo trenutni Nacionalni stanovanjski program, in do nastopa te vlade leta 2022 je iz proračuna dobil zgolj 13,8 milijona evrov“.
Zdaj bo situacija bistveno drugačna. “Trenutna vlada je za javno stanovanjsko gradnjo namenila 251 milijonov evrov,” pravi Badovinac in dodaja, da bo sklad s to podporo “postal še učinkovitejši pri izvedbi stanovanjskih projektov, saj bo imel z novo stanovanjsko zakonodajo za gradnjo odslej na voljo visoka proračunska sredstva.”
Podpora gre tudi občinam
Na ministrstvu so v okviru regijskih obiskov zbrali številne podatke o lokalnih potrebah, hkrati pa spremembe zakonodaje prinašajo razbremenitev občinskih proračunov: “Prilagaja se področje subvencioniranja, da neprofitni najem ne bo več bremenil občinskih proračunov. Olajša se dodeljevanje stanovanje ciljnim skupinam. S tem bo delo za sklade in občine lažje. Z občinskimi stanovanjskimi skladi in občinami smo sicer na Ministrstvu za solidarno prihodnost vzpostavili dobro sodelovanje, predvsem na področju pridobivanja podatkov o tem, kje so največje potrebe po javnih najemnih stanovanjih in v sklopu regijskih obiskov, na katerih pridobivamo podatke za oblikovanje novega Nacionalnega stanovanjskega programa 2026-2035,” zaključuje Badovinac.
