AKTUALNONOVICE

Pet držav EU želi zavrnjene prosilce za azil pošiljati v Ruando: kaj pravi pravo?

Nemčija, Avstrija, Grčija, Danska in Nizozemska želijo zavrnjene prosilce za azil pošiljati v Kigali. Pravne zaščite so še neznanka, stroški in učinek nista dokazana, kritiki pa opozarjajo na zgodovino Ruande.

Dogovor, ki še ni dogovor

Pet držav članic EU je v ponedeljek, 16. novembra, napovedalo, da bodo prihodnje leto vzpostavile center za izgon migrantov v Ruandi, prve premike pa načrtujejo za začetek leta s približno sto deportacijami. Reuters navaja, da se shema še vedno dogovarja z Ruando. Avstrijski kancler Christian Stocker je po srečanju na Dunaju povedal, da bi ljudi brez pravice do prebivanja, ki jih ni mogoče vrniti v domovino, v prihodnje pošiljali v tretjo državo, kot je Ruanda. Gre za prvo takšno ustanovo zunaj EU. Naslov, ki napoveduje »gradnjo«, je zato pretiran. Zaenkrat gre za načrt in pogajanja, ne za zgrajen objekt. 5 EU countries to open center to remove migrants to Rwanda next year +2

Pravna past, ki jo je Britanija že doživela

Podobna zgodba se je že končala na sodišču. Vrhovno sodišče Združenega kraljestva je leta 2023 odločilo, da je prvotna britanska shema nezakonita. Pet držav poudarja razliko: shema naj bi veljala le za migrante, ki so izčrpali vsa pravna sredstva za ostanek v EU, ne pa za tiste, katerih zahtevki so še v obravnavi. Podlaga je nova uredba o vračanju. Ta prepoveduje deportacijo mladoletnikov brez spremstva, središča pa dovoljuje le v državah, ki spoštujejo mednarodne pravice človekovih pravic in načela mednarodnega prava. Five EU nations to unveil Rwanda as deportation hub to curb irregular migration – Businessday NG +2

Prav ta pogoj je jedro spora. Voditelji petih držav zagotavljajo, da bo načrt skladen s pravom EU in mednarodnim pravom, skupina organizacij pa trdi, da Ruanda zahtevanih standardov ne izpolnjuje. jpost

Država z dokumentiranimi očitki

Human Rights Watch opozarja na dobro dokumentirano zatiranje nasprotovanja, samovoljne pridržitve in slabo ravnanje v priporu, pa tudi na podporo oboroženi protivladni skupini v sosednji Demokratični republiki Kongo. Skupna izjava več kot 40 humanitarnih, sindikalnih in človekoprave organizacij, med njimi Mednarodni odbor za reševanje in nizozemski Svet za begunce, poziva, naj pet držav načrt opusti, saj naj bi sprejemal tveganje hudih kršitev pravic za skupino, ki je med najbolj ranljivimi v družbi. manilatimesCNN

Ruanda to predstavlja drugače. Ne bi šlo za pripor, Kigali pa bi ga najraje imenoval »sprejemni center«. Po navedbah Kigalija bi se lahko migranti odločili za vrnitev domov, ostanek ali odhod drugam, kjer imajo pravico bivati. Ruandski minister za notranje zadeve Vincent Biruta je napovedal »varno, zakonito in dostojanstveno rešitev«. Five European nations plan Rwanda hub for rejected migrants +2

Stroški in učinek: obljube brez številk

Pilotni projekt je predstavljen kot odvračanje. CBC poroča, da trdnih številk ni. Diplomatski viri omenjajo, da bi vsaka država v začetku poslala okoli 20 migrantov, skupaj okoli sto. Ruanda po navedbah denarja ne zahteva, stroške preselitve in vključevanja tistih, ki bi ostali, pa bi krile partnerske države. 5 European countries want to start deporting migrants to Rwanda, despite concerns from human rights groups +2

Zgodovina pa je opozorilo. Britanski podatki skupne stroške partnerstva z Ruando in povezanega izvajanja zakona o nezakonitih migracijah ocenjujejo na 715 milijonov funtov. Berlinski inštitut SWP je opozoril, da brez strogih preizkusov dodane vrednosti, sorazmernosti in zaščite pravic zbirališča lahko celoten sistem vračanja otežijo, namesto da bi ga olajšali. Dodatno vprašanje je dejanski učinek: po podatkih Mixed Migration Centre pri Danskem svetu za begunce se odhod iz Evrope uresniči le pri vsaki peti osebi, ki ji je bil izrečen. Nizozemska evropska poslanka Anna Strolenberg, ki je Ruando obiskala, je pobudo označila za »veliko napako«. Return Hubs in European Migration Policy +2

Kdo bo nadzoroval, kar se bo dogajalo v Kigaliju?

Komisar Sveta Evrope za človekove pravice je julija opozoril, da vlade ponavljajo zagotovila o spoštovanju obveznosti, vendar so nevarnosti dobro dokumentirane, učinkovitost pa nedokazana. Zahteval je pravno zavezujoče dogovore z izvršljivimi klavzulami o človekovih pravicah. Če država gostiteljica takšnih zavez noče sprejeti, naj dogovor odpade. Odprto ostaja tudi vprašanje vloge mednarodnih organizacij: IOM je septembra sporočil, da o morebitni vlogi pri zbirališčih ni odločeno in da pogovori ostajajo raziskovalni. coewcax

In Slovenija?

Slovenija med petimi državami ni. Vendar ni ob strani: premier Janez Janša je junija podpisal pismo skupaj z voditelji 18 držav članic, ki poziva k čimprejšnjemu vračanju nezakonitih migrantov v tretje države, kjer bi vzpostavili migracijske centre. Državni sekretar Predalič je junija na Cipru poudaril, da Slovenija zbirališčem po uredbi ne nasprotuje. V virih, ki sem jih našel, ni podatka, da bi Slovenija načrtovala pošiljanje ljudi v Ruando ali da bi se petim državam pridružila. Pred objavo je smiselno to vprašati neposredno ministrstvo za notranje zadeve. 24urgov

Sporno, ne dokazano nezakonito

Zakonitost načrta ni sodno presojana. Uredba središča dovoljuje, zato bo odločilno izvajanje: kakšne garancije bodo zapisane, kdo bo nadzoroval razmere in kaj se bo zgodilo z ljudmi, ki jih država ne bo mogla vrniti in tudi ne bo želela ostati. Ostaja pa očitna ironija. Evropa, ki od drugih zahteva spoštovanje pravic, svoje obveznosti prenaša na državo, katere zapis človekoprave organizacije dolgo kritizirajo.

Delitve: