AKTUALNONOVICE

Isti spor, drugo mesto: zakaj se fosilna goriva ponovno zatikajo na podnebni konferenci

Podnebna konferenca COP31 vstopa v zadnje dneve. Osnutek dogovora obstaja, a spor o fosilnih gorivih in denarju ostaja enak kot lani.

Pogajalci so v ponedeljek objavili 18-stranski osnutek sporazuma, s katerim želijo približati stališča skoraj 200 držav pred rokom ob koncu tedna. Avstralski minister Chris Bowen, ki vodi pogajanja v okviru deljenega predsedovanja s Turčijo, je priznal, da osnutek vsebuje določila, ki so jih nekatere države že zavrnile. Pri fosilnih gorivih so v besedilu dve različici formulacij. Po poročanju portala Tontoton ena možnost v sklepu »pozdravlja« brazilski prostovoljni načrt. Druga pa govori o »nadaljnjem izvajanju« dogovora iz Dubaja (COP28) o prehodu stran od fosilnih goriv. Konferenca poteka od 9. do 20. novembra.

Isti spor kot lani v Belému

Zgodba je znana. Na COP30 je več kot 80 držav podpiralo načrt za postopen izstop. Vendar je končno besedilo omenilo le dogovor iz Dubaja, zgodnejše osnutke s formalnim načrtom pa so v zadnjih urah odstranili. Fosilna goriva so vir približno 70 odstotkov izpustov, ki segrevajo planet, a so pogajanja že drugo leto zapored razdeljena na pol.

Analiza Kings College London zdaj ocenjuje, da je osrednji boj v Antalyji ta, ali bo sklep sploh omenil prehod stran od fosilnih goriv. Države proizvajalke se po njenih besedah ostro upirajo, ni pa jasno, ali bo predsedstvo brazilski načrt sprejelo. Po poročanju portala, ki se sklicuje na Earth Negotiations Bulletin, naj bi arabska skupina že prvi dan nasprotovala vsakršnemu sklicevanju na načrt. Ta podatek izhaja iz enega vira in ga je treba pred objavo preveriti.

Načrt, ki ga dosedanja predsedovanja označujejo za prostovoljnega, predvideva nacionalne načrte prehoda do leta 2028 in cilje za zamenjavo fosilnih goriv v letih 2031–2033. Bo v Antalyji dobil le simbolično »dobrodošlico«, ali tudi postopek za nadaljnje delo?

Koalicija voljnih brez glavnega zagovornika

Zunaj uradnih pogajanj se oblikuje zavezništvo, ki tega ne čaka. Po poročanju AP koalicija držav, ki želijo pospešiti prehod, v Antalyji pripravlja predstavitev novih nacionalnih načrtov, in sicer kljub izstopu Kolumbije, ene od ustanoviteljic. Pobudo od Kolumbije in Nizozemske prevzemata Irska in Tuvalu, druga mednarodna konferenca pa je predvidena za julij 2027. Na srečanju v Santa Marti je lani aprila Francija objavila prvi načrt: izstop iz premoga do 2030, nafte do 2045 in plina do 2050.

Zavezništvo kaže, da gibanje obstaja, hkrati pa potrjuje slabost uradnega procesa. Napredek se dogaja zunaj dvorane, ki odloča s soglasjem, kjer lahko država proizvajalka zavrne vsako besedilo.

Denar: pogajanje, ki blokira vse ostalo

Vzporedno z naftnim bojem poteka finančni. Razvijajoče se države zahtevajo, da razprava o financiranju preide od pogovorov k otipljivim rezultatom. Največ skupne točke je pri trojnem povečanju financiranja prilagajanja, vendar se pogajalci niso dogovorili, od katerega izhodiščnega leta bi napredek merili. Razdeljena so tudi stališča o pomoči za izgubo in škodo.

Številke so neprijazne. Po ocenah Oxfama bi tudi polno izvedeno trojno povečanje prineslo okoli 120 milijard dolarjev. Kar je veliko manj od ocenjenih potreb. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je opozoril, da bi tudi trojno povečanje pokrilo manj kot 30 odstotkov potreb. Hkrati ocena, predstavljena v Antalyji, opozarja, da lahko letno podnebno financiranje na trenutni poti za 840 milijard dolarjev zaostane za ciljem 1,3 bilijona. Analiza fundacije Böll navaja, da je Nemčija, danes največja posamezna donatorica, javno proračunsko podnebno financiranje leta 2025 znižala za 23 odstotkov, na 4,7 milijarde evrov.

Odsotni, previdni in utrujeni

Največji svetovni porabnik nafte, ZDA, je pogajanja že drugo leto zapored izpustil, predsednik Trump pa je globalno segrevanje označil za prevaro. Evropska unija je v Antalyjo po poročanju Kuwait Timesa prišla z znižanimi pričakovanji, saj naj bi rast cen energije proizvajalcem nafte in plina dajala več moči in manj volje za pogovor o izstopu. Pri tem je med naslovnimi temami EU elektrifikacija, ogljično cenjenje in prilagajanje, novih finančnih zavez pa ni napovedala. Unija vseeno poudarja, da je lani javno podnebno financiranje znašalo 32,3 milijarde evrov. Slovenija v pogajanjih nastopa v okviru skupnega stališča EU, ki ga je Svet sprejel 12. oktobra.

Nekateri opazovalci so že ob koncu prvega tedna govorili o občutku »drsenja«. Izvršna sekretarka za podnebne spremembe Simon Stiell je države pozval, naj hitro preidejo k najtežjim vprašanjem in se izognejo taktičnemu zavlačevanju.

Kako bomo prepoznali uspeh

Merilo bo zapisano v glavnem sklepu. Trije pokazatelji bodo ločili dosežek od praznih besed. Ali sklep omenja brazilski načrt? Ali določa postopek za nadaljevanje in ali je trojno financiranje prilagajanja opremljeno z izhodiščem in spremljanjem. Če bo odgovor na vsa tri vprašanja negativen, bo Antalya še en krog, v katerem so države izpeljale razprave, ne pa odločitev.

Delitve: