AKTUALNONOVICE

Ženeva odloča o »robotih morilcih«: ZDA in Rusija naj bi blokirale pogajanja

Washington zapira zadnjo večjo vrzel v izvoznih omejitvah, britansko gospodarstvo raste na račun umetne inteligence, v Ženevi pa se odloča, ali bo svet sploh začel pogajanja o orožju, ki samo izbira tarče.

Vrzel, ki jo je odprl oblak

Trumpova administracija je v ponedeljek izdala nova pravila, ki omejujejo oddaljeni dostop do naprednih ameriških čipov in strežnikov. Pravilo začne veljati takoj. Ameriški urad za industrijo in varnost pri trgovinskem ministrstvu pravi, da želi preprečiti obhod obstoječih omejitev prek podatkovnih centrov v tretjih državah. Gre za znano luknjo. Kitajska podjetja neposredno ne smejo kupovati najzmogljivejših čipov, lahko pa najemajo računsko moč v državah, kjer so ti čipi legalno dostopni. Pravilo cilja na tuje podatkovne centre, ki dobavljajo »znatne količine računske moči« podjetjem iz držav z visokim tveganjem, med njimi Kitajski, Rusiji in Iranu.

Finančni minister Scott Bessent je dejal, da Kitajska ne bi smela dobiti Nvidinih čipov nad H100, vsako puščanje pa je »frustrirajoče«. Uspeh pravila bo po ocenah odvisen od tega, kako temeljito bodo izvozniki in operaterji centrov preverjali svoje stranke.

Škandal kot pospeševalec politike

Čas ni naključen. Vodja Nvidije Jensen Huang je v četrtek odstopil z mesta direktorja. Upravni odbor pa je sprožil neodvisno preiskavo zaradi poročanja o tujem obveščevalnem posegu. Kongres je odstop označil za nezadosten. Nadzor nad podjetjem se po poročanju ne bo končal, Huang naj bi pred zahvalnim dnevom pričal. Zakonodajalci obeh strank zahtevajo strožje omejitve, predlog zakona o varnosti oddaljenega dostopa pa bi trgovinskemu ministrstvu dal orodja, s katerimi bi kitajskim podjetjem preprečili najem tujih podatkovnih centrov.

Sporna je tudi rabljena politika. Trump je lani dovolil prodajo čipov H200 na Kitajsko, kar so kritiki označili za oslabitev zadrževanja Pekinga. Po poročanju Axiosa je trgovinski minister Lutnick zadrževal napovedano ukrepanje proti podjetjem, ki naj bi čipe usmerjala na Kitajsko. Reuters je 5. novembra poročal, da je okoli 600.000 Nvidinih čipov čakalo v Hongkongu, ker Peking zadržuje odobritev večjih pošiljk v celinsko Kitajsko. Nvidia je vlagateljem napovedala prihodke s Kitajske iz podatkovnih centrov v višini nič.

Razcvet, ki ga poganja isti stroj

Na drugi strani oceana ista tehnologija poganja rast. Britansko gospodarstvo je v tretjem četrtletju poraslo za 0,7 odstotka, kar je po podatkih urada ONS najhitrejša rast v več kot dveh letih. Skoraj vso rast so prispevale storitve, računalniško programiranje pa se je povečalo za 4,4 odstotka in je bilo letos največji posamični dejavnik rasti. ONS opozarja, da zaradi metod zbiranja podatkov težko natančno oceni prispevek umetne inteligence. Angleška centralna banka je sporočila, da je okoli petina rasti posledica naložb, povezanih z umetno inteligenco, podobno kaže ocena Bloomberg Economics.

Slika ima senčne strani: gradbeništvo je padlo za 0,7 odstotka, višje cene energije zaradi vojne ZDA in Irana pa so jemale zagon. Vlagatelji se hkrati sprašujejo, ali bodo visoke naložbe prinesle trajne dobičke. Gospodarstvo, ki je tako odvisno od računske moči, ima močan interes, da se pravila ne zaostrijo prehitro.

Ženeva: pravila za stroje, ki odločajo o smrti

Medtem ko Washington ureja čipe, se v Ženevi ta teden odloča o orožju. Od 16. do 20. novembra poteka sedma pregledna konferenca konvencije o določenem konvencionalnem orožju (CCW). Skupina vladnih strokovnjakov je septembra po treh letih dela sprejela osnutek elementov morebitnega instrumenta za smrtonosne avtonomne orožne sisteme. Besedilo vsebuje prvo konsenzualno opredelitev takšnega sistema. Human Rights Watch opozarja, da bi neukrepanje civiliste pustilo nevarno izpostavljene.

Podpora pogajanjem je široka: po podatkih portala JusticeInfo jo v neki obliki podpira 130 držav. Oktobra pa je 163 držav na Generalni skupščini glasovalo za nadaljevanje procesa. Vendar Guardian po povzetku portala Let’s Data Science poroča, da skupina držav pod vodstvom Rusije in ZDA skuša blokirati mandat za pogajanja o zavezujočih pravilih. Izrael pa nasprotuje časovnici. AP je septembra poročal, da ameriški uradniki hkrati prenavljajo lastno vojaško direktivo o avtonomnem orožju. Po zapisu raziskovalne skupine Cloud Security Alliance je ukaz predsednika iz junija zahteval odpravo »nepotrebnih ovir« pri hitrem uvajanju orožja z umetno inteligenco.

Generalni sekretar ZN Guterres in predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa sta avgusta opozorila, da je svet nevarno blizu prestopa moralne rdeče črte. Rok 2026 za pravno zavezujoč sporazum je prav ta teden.

Ista struktura, različni nasprotniki

Povezava med tremi zgodbami je preprosta in neprijetna. Države, ki si prizadevajo omejiti tuji dostop do računske moči, so med najglasnejšimi nasprotnicami omejitev lastnih avtonomnih orožij. Ker CCW odloča s soglasjem, lahko ena država blokira vse. Sporazum brez glavnih proizvajalk bi po oceni analize portala Electe urejal malo. Zato so se države prej že usmerile v Generalno skupščino, kjer glasujejo z večino. Precedens je konvencija o kasetnem strelivu iz leta 2008, do katere so pripeljala pogajanja zunaj ZN, potem ko so vojaške sile blokirale napredek v okviru CCW.

To ni dokaz o slabi veri, je pa dovolj za kritično vprašanje: ali so pravila pisana za varnost vseh, ali za prednost tistih, ki že imajo računsko moč, čipe in vojsko?

Kaj spremljati do konca tedna

Tri stvari bodo pokazale smer. Prva je, ali bo konferenca v Ženevi do petka potrdila mandat za pogajanja ali samo podaljšala razprave. Druga je, kako bo novo ameriško pravilo vplivalo na pogovore Trumpa z Xijem, čeprav je ameriški uradnik po poročanju Axiosa zatrdil, da izvozni nadzor ni predmet pogajanj. Tretja je, ali bo Kongres res uzakonil omejitve oddaljenega dostopa.

Delitve: