V UKC Ljubljana, Onkološkem inštitutu in URI Soča pozivajo k ustavitvi predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti, saj menijo, da bi znižal standarde zdravstvene obravnave in omogočil izvajanje psihoterapije kadru z neustrezno izobrazbo in brez kliničnega usposabljanja.
Klinična psihologinja Petra Bavčar iz UKC Ljubljana je opozorila, da gre za že drug poskus uveljavitve zakona z “lepotnimi vsebinskimi spremembami”, a da so “ostale zelo sporne vsebine”. Dodala je, da se psihoterapija v zdravstvu izvaja že dolgo in pod bistveno višjimi kriteriji, kot jih predvideva predlog: “Predlog celo uvaja strokovnjake z zelo nizkimi standardi, ki naj bi izvajali popolnoma isto storitev, kot jo izvaja veliko bolj izobražen in usposobljen kader sedaj v zdravstvu.”
Krajšanje čakalnih vrst z zniževanjem izobrazbe ni dopustno
Strinja se, da so čakalne vrste težava, vendar: “Ni prav, da jih krajšamo z zniževanjem izobrazbe. Različno dolgo in kakovostno izobraževanje ne more zagotavljati kadra za isto storitev.” Izpostavila je tudi konflikt interesov avtorjev zakona: “Od ministrstva za zdravje bi pričakovali, da bo skrbelo za varnost in strokovnost zdravstvene obravnave, ne pa da skrbi za interese nekaterih skupin zunaj zdravstva.”
Psihoterapijo naj izvajajo strokovnjaki z večletnimi izkušnjami
Psihiater Amir Samar s Pediatrične klinike je poudaril, da psihoterapijo izvajajo strokovnjaki z večletnim kliničnim usposabljanjem in specializacijo, česar novi zakon ne zahteva.
Pediatrinja Nataša Bratina pa je ostro kritizirala dejstvo, da je zakon nastal mimo strokovnih združenj in brez upoštevanja priporočil kolegijev za psihiatrijo, klinično psihologijo in pediatrijo.
“Vsako tiščanje v prsih ni znak anksioznosti”
Tudi Andreja Škufca Smrdel, klinična psihologinja z Onkološkega inštituta, opozarja na nevarnost zamenjave telesnih simptomov z znaki duševnih stisk: “Vsako tiščanje v prsih ni znak anksioznosti in vsak glavobol ni znak stresa.” Ocenjuje, da psihoterapevt v zdravstvu potrebuje bistveno širše znanje kot zgolj psihoterapijo.
Nevarno zniževanje strokovnih standardov
Kaja Pavlin iz URI Soča poudarja, da predlog zakona ustvarja zavajajoč vtis, kot da psihoterapija zdaj ni možna na napotnico: “Namesto da bi ta zakon podprl že vzpostavljene strokovne rešitve, izključuje strokovnjake z dolgoletnimi izkušnjami in odpira vrata javnega zdravstvenega sistema zasebnim, samoplačniškim, celo nekaterim neakreditiranim programom brez kliničnega usposabljanja, pripravništva in brez strokovnega izpita v zdravstvu.”
Kot pravi, novi predlog odgovornost za izbiro primerne oblike psihoterapije prenaša na pacienta, kar pomeni “nevarno zniževanje strokovnih standardov”.
Kritična pa je bila tudi Kristina Modic iz Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, ki meni, da “vsaka oblika psihološke podpore ni ustrezna za bolnike, ki se zdravijo v zdravstvenem sistemu.” Po njenem mnenju je treba razlikovati med terapevtsko pomočjo bolnikom in pomočjo osebam s trenutnimi duševnimi težavami v splošni populaciji, prenaša STA.
Predlog zakona posega v obstoječe strukture in ogroža kakovost obravnave
Predlog zakona, ki ga je vlada potrdila 10. aprila, predvideva večjo dostopnost do psihoterapije, uvaja poklic psihoterapevta in zbornico, ki bi izdajala licence. Kljub temu pa v večjih zdravstvenih ustanovah opozarjajo, da posega v obstoječe strokovne strukture v zdravstvu in ogroža kakovost obravnave pacientov.
