Dvanajst ameriških zveznih držav, z New Yorkom na čelu, je v sredo na zveznem sodišču za mednarodno trgovino v New Yorku vložilo tožbo proti predsedniku ZDA Donaldu Trumpu zaradi njegove sporne carinske politike, poroča STA. Tožniki trdijo, da Trump za uvedbo takšnih carin nima ustreznih pooblastil in da bi moral pridobiti soglasje kongresa.
Sklicevanje na izredne razmere in boj proti mamilom
Trump je uvedbo carin utemeljeval z domnevnimi izrednimi razmerami, povezanimi z velikimi zunanjetrgovinskimi primanjkljaji ZDA. Ob tem je ukrepe proti Kanadi, Mehiki in Kitajski povezal tudi z bojem proti tihotapljenju mamil.
Zakon iz 70. let pod vprašajem
Čeprav zakon iz 70. let predsedniku omogoča ukrepanje v izrednih razmerah, tako tožba v New Yorku kot podobna tožba Kalifornije poudarjata, da Trump za to nima pravne podlage. Prepričani so, da bi moral za uvedbo tovrstnih carin pridobiti odobritev kongresa.
Opozorila pred ustavnimi zlorabami in gospodarskim kaosom
“Predsednik si je prisvojil pravico do uvedbe obsežnih in nestanovitnih carin na katero koli blago, iz kateregakoli razloga, ki se mu zdi primeren za razglasitev izrednih razmer. S tem je porušil ustavni red in povzročil kaos v ameriškem gospodarstvu,” piše v tožbi, ki jo povzema New York Times.
Bela hiša: “Lov na čarovnice”
Bela hiša je na tožbo odgovorila ostro – po njihovem mnenju ministrica za pravosodje zvezne države New York Letitia James spet postavlja politične cilje pred dobrobit volivcev in nadaljuje “lov na čarovnice”.
Razglasitev “dneva osvoboditve” in burne reakcije trgov
Trump je 2. aprila razglasil “dan osvoboditve ZDA” in uvedel vzajemne carine proti vsemu svetu. Ukrep je sprožil burne odzive: borzni indeksi so padli, obveznice so se razprodajale, dolar je oslabel, vse več pa je bilo opozoril pred recesijo in višjo inflacijo.
Ublažitev carin po nekaj dneh
Nekaj dni po razglasitvi je Trump napovedal 90-dnevni premor pri uveljavljanju novih carin in za večino držav znižal stopnje na 10 odstotkov. Kanado in Mehiko je izvzel zaradi že veljavnih 25-odstotnih carin, medtem ko je Kitajski stopnjo dvignil na 145 odstotkov. Ta je odgovorila s povračilnimi carinami v višini 125 odstotkov na uvoz iz ZDA.
