Število prebivalcev Slovenije brez izbranega osebnega zdravnika se vztrajno povečuje. Medtem ko jih je bilo lani približno 140.000, se je številka v začetku letošnjega leta povzpela že na 158.000.
Ginekološka oskrba: vse težje dostopna
Več kot 230.000 žensk in deklet, starejših od 13 let, nima dostopa do ginekologa, kar močno omejuje njihove pravice do spolnega in reproduktivnega zdravja, opozarja Amnesty International v poročilu za leto 2024. Dodajajo, da se bo v prihodnjih petih letih stanje še poslabšalo, saj se bo upokojilo veliko število ginekologov.
Zmanjševanje dostopnosti javnega zdravstva
Nacionalni inštitut za javno zdravje je že lani ugotovil, da je v zadnjem desetletju dostop do zdravstvenih storitev opazno upadel. Amnesty International izpostavlja tudi zakonske spremembe, ki so ločile javno in zasebno zdravstvo ter omejile možnost črpanja javnih sredstev za zasebne dobičke.
Če bo zakon dosledno uveljavljen, bi lahko omejil neregulirano privatizacijo in na določenih področjih znova vzpostavil javno mrežo. Vendar ostajajo odprta vprašanja glede financiranja javnih izvajalcev in koncesionarjev ter naraščajočega števila ljudi brez osebnega zdravnika.
Izbrisani ostajajo brez temeljnih pravic
Amnesty International poudarja, da tudi tri desetletja po izbrisu krivice niso bile popravljene. Vlada je februarja lani zavrnila predlog zakona, ki bi urejal status izbrisanih – ta je nastal v sodelovanju nevladnih organizacij in urada predsednice republike.
Zaradi tega številni izbrisani še danes nimajo dostopa do zdravstvenega zavarovanja, zaposlitve ali stanovanja.
Romi brez osnovnih življenjskih pogojev
Organizacija opozarja tudi na dolgotrajno diskriminacijo Romov v Sloveniji. V številnih romskih naseljih, zlasti v jugovzhodnem delu države, družine še vedno živijo brez tekoče vode, sanitarij, včasih celo brez elektrike.
Ob dnevu otrokovih pravic so Amnesty International in podporniki s peticijo pozvali vlado k ukrepanju, da se zagotovi osnovna infrastruktura za vse romske družine.
Transspolne osebe še vedno brez možnosti samoopredelitve
V Sloveniji transspolne osebe še vedno ne morejo pravno spremeniti spola brez zdravniškega potrdila o duševni motnji. Na to kršitev so Amnesty International in druge nevladne organizacije opozorile že leta 2023, vendar do sprememb pravilnika še ni prišlo.
Sporna vračanja prosilcev za azil
Junija lani je Slovenija znova uvedla začasni nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko, sprva za šest mesecev, nato pa podaljšala ukrep do poletja 2025. Kljub poročilom o zlorabah na hrvaški meji je Slovenija še vedno vračala prosilce za azil, kar Amnesty International močno obsoja.
Boj za čistejši zrak in strožje okoljske standarde
Marca 2024 je bila sprejeta novela zakona o varstvu okolja, ki uvaja strožje omejitve emisij iz sosežigalnic in s tem vpliva tudi na cementarno Salonit Anhovo. Zakon je izenačil standarde za sežigalnice in sosežigalnice, kar je pomemben korak za zmanjšanje onesnaženosti zraka v dolini Soče.
Podnebni zakon – korak naprej ali nazaj?
Vlada je lani pripravljala podnebni zakon, ki pa zaostaja za zavezami Pariškega sporazuma. Do zdaj še ni bil sprejet. Podnebni svet je vlado kritiziral tudi zaradi neuresničenih obljub glede ukinitve subvencij za fosilna goriva.
Poplave kot opomin: potrebne so prilagoditve
Po katastrofalnih poplavah leta 2023 so oblasti sicer sprejele več ukrepov za prilagajanje na ekstremne vremenske razmere, a Amnesty International opozarja, da bi morale biti podnebne politike bolj ambiciozne in vključujoče.
