Kadrovska podhranjenost ob povečanem številu izdanih receptov pomeni skrajševanje odpiralnih časov in zapiranje lekarn ter manj časa za paciente, preobremenjenost za zaposlene in manjšo varnost pri uporabi zdravil za najranljivejše skupine, opozarjajo na Lekarniški zbornici Slovenije.
V šestih letih število receptov naraslo za 14,7 %
Lekarniška dejavnost je ključni del zdravstva, kjer ni naročanja in ni čakalnih vrst. Kar 80 % vseh zdravstvenih intervencij je povezanih z zdravili. Posvet z zdravstvenim delavcem je omogočen takoj in neposredno vse dni v letu. Če je bilo leta 2019 izdanih 17,7 milijona receptov, jih je bilo lani že 20,3 milijona. To pomeni, da je v šestih letih število receptov naraslo za 14,7 %, kar dodatno obremenjuje že tako kadrovsko podhranjene ekipe.
Slovenske lekarne že dalj časa opozarjajo na kronično pomanjkanje farmacevtskega kadra, kar ogroža temeljno poslanstvo lekarniške dejavnosti – varno, dostopno in strokovno oskrbo pacientov z zdravili in lekarniškimi storitvami. V skrbi za paciente se lekarne pogosto odločajo za boleče rešitve: krajši odpiralni čas, premalo časa, namenjenega celostni farmacevtski obravnavi in v skrajnih primerih celo začasno ali trajno zapiranje posameznih enot.
Vsak opravlja delo 1,5 ljudi
»V lekarnah so se začele vrste podaljševati, zato opozarjamo na perečo kadrovsko situacijo. Ta ogroža vse naše dosežke v zadnjih letih. Torej od mreže lekarn do dostopnosti in novih storitev. Trenutno nam v lekarnah primanjkuje okrog 500 magistrov farmacije. V praksi to pomeni, da vsak lekarniški farmacevt v povprečju opravlja delo 1,5 ljudi,« je na današnjem novinarskem srečanju poudarila Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije (LZS).
To pomeni, da bolniki – zlasti tisti s kompleksnimi terapijami in hkratnim jemanjem več zdravil – ne prejmejo celostne in brezšivne farmacevtske obravnave, ki je ključna za njihovo varnost in kakovost življenja. V LZS tako poudarjajo, da če sistemsko ne priznamo dejanskega obsega dela in storitev, ki jih lekarne danes opravljajo, ter ne zagotovimo potrebnega kadra v skladu s tem, bomo kot družba prikrajšani za dobro delovanje enega ključnih zdravstvenih stebrov. »V Lekarni Dobrova smo pred 5 leti imeli 6 zaposlenih. Danes več in bolj zahtevna dela opravlja 3,5 ljudi. Posledica tega, da lekarne ne zmorejo več, je njihovo zapiranje. V zadnjem letu se je tako zaprlo skoraj 10 lekarn, med drugim več lekarn v Ljubljani ter lekarne v Cerknici, Grosupljem, Dragomerju in Zagradcu. Naj vam dam primer zaprtje lekarne v Zagradcu, ki leži med Žužemberkom in Muljavo. Dejstvo je, da v razdalji 20 kilometrov zdaj ni nobene lekarne,« je opozoril mag. Matija Centrih, mag. farm., vodja Lekarne Dobrova.
Pomanjkanje zdravil je druga resna težava, s katero se vsakodnevno soočajo lekarne. Farmacevti namreč vlagajo veliko časa in znanja v iskanje nadomestnih rešitev, kot so zamenjave z medsebojno zamenljivimi zdravili, terapevtske alternative v sodelovanju z zdravniki ali pripravo magistralnih zdravil, kot so na primer praški in sirupi. Vrzeli nastajajo tudi zaradi nezanimanja industrije za majhen slovenski trg. »Velikokrat je rešitev priprava magistralnih zdravili, najpogosteje za najranljivejši paciente, kot so otroci, onkološki bolniki, osebe z redkimi boleznimi in pacienti v paliativni oskrbi,« opaža Darja Potočnik Benčič
Trije predlagani sistemski ukrepi
Lekarniška zbornica Slovenije tako predlaga tri sistemske ukrepe, ki bi stabilizirali delovanje lekarniške dejavnosti. Ključen predlog je priznanje in financiranje ustreznega števila strokovnih delavcev v lekarnah, saj se obseg dela in zahtevnost stalno povečuje. Kot drugo predlagajo, da mora biti v vrednosti lekarniške storitve priznano delo vsega kadra, ki sodeluje pri obravnavi pacientov. Zbornica ob tem predlaga tudi priznanje vseh storitev, ki jih lekarne vsakodnevno opravljajo, a trenutno niso priznane in ovrednotene. Med njimi so svetovanje po telefonu, pomoč pacientom brez recepta, iskanje terapevtskih alternativ ob pomanjkanju zdravil in reševanje zapletenih primerov uporabe zdravil. Pozdravljajo siceršnje premike, kot sta uvedba specializacij, ki bodo financirane iz državnega proračuna in priznanje in dodatnih specialnih znanj. Velik premik v zagotavljanju varne in učinkovite uporabe zdravil in s tem povezane kakovosti življenja so tudi storitve brezšivne skrbi.
Ob tem pa poudarjajo, da brez dovolj zaposlenih tudi najsodobnejše storitve ne morejo biti izvedene. »Potrebujemo priznanje primernega števila kadra ter priznanje in plačilo vseh storitev, ki jih v lekarnah opravimo,« je povzela Darja Potočnik Benčič.
V Sloveniji imamo 354 lekarn na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in 27 bolnišničnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.
