Slovenski evropski poslanci iz skupine EPP so Evropski komisiji poslali pisno vprašanje glede skladnosti predloga novega zakona o gostinstvu z evropskim pravnim redom. Menijo namreč, da gre pri predlogu, ki predvideva omejitev kratkoročnega oddajanja hiš in stanovanj, za kršitve prava EU.
Pismo podprli številni poslanci
V pismu, ki ga je poslal Matej Tonin (NSi/EPP), podprli pa so ga tudi drugi slovenski poslanci iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) Romana Tomc, Milan Zver, Zala Tomašič in Branko Grims (vsi SDS/EPP), opozarjajo na več možnih kršitev temeljnih načel notranjega trga EU.
Tako menijo, da bi morala Slovenija pred sprejetjem zakona opraviti postopek priglasitve (t. i. postopek TRIS), ki omogoča Evropski komisiji in drugim državam članicam pregled osnutka zakona in preverjanje njegove skladnosti z zakonodajo EU.
“Vprašanje zato med drugim izpostavlja, ali je Slovenija to svojo obveznost izpolnila, in opozarja na možne posledice v primeru opustitve te obveznosti,” so danes sporočili iz NSi.
So ukrepi diskriminatorni?
Poleg tega po mnenju evropskih poslancev zakon glede na sedanji predlog ne bi bil skladen z direktivo o storitvah, saj da predlagani ukrepi za kratkoročno oddajanje nepremičnin v Sloveniji niso sorazmerni, niso ustrezno utemeljeni in so lahko diskriminatorni.
“Zakon uvaja številne omejitve, kot je na primer zahteva po soglasju 75 odstotkov etažnih lastnikov za registracijo dejavnosti v večstanovanjskih stavbah, kar močno omejuje svobodo opravljanja storitev in posega v konkurenco na trgu,” menijo.
Napad vlade na slovensko podeželje
Tonin po navedbah NSi opozarja, da gre pri predlogu za ponoven napad vlade na slovensko podeželje: “Ljudje so s svojimi prihranki gradili hiše, pri tem so plačali vse davke in prispevke, prav tako se vsi davki in prispevki plačujejo od oddaje hiš v kratkoročni najem. Enostavno noro in nerazumno je, da država omejuje oddajo hiš v kratkoročni najem turistom in lastnike sili v dolgoročna najemna razmerja.”
Prepričan je, da država, ker so ljudje “hiše gradili z lastnimi rokami in svojim denarjem“, ne more odrejati, kaj lahko ljudje z lastnim premoženjem počnejo.
Prakse z omejevanjem oddaje stanovanj in hiš v kratkoročni najem po drugih držav EU kažejo, da te ne prinašajo večje ponudbe dolgoročnih najemov in nižjih cen nepremičnin, trdi Tonin. “Omejevanje oddaje stanovanj in hiš v kratkoročni najem je nesmiselno. Če želimo rešiti stanovanjsko problematiko v Sloveniji, je rešitev jasna: sprostiti je treba fond stavbnih zemljišč, zagotoviti pravno varstvo tudi za najemodajalce in znižati davke na oddajo nepremičnin v najem,” predlaga.
Kratkoročno oddajanje stanovanj bi omejili na 60 dni
Po predlogu zakona, ki je aprila prestal prvo branje v DZ, bi bilo med drugim kratkoročno oddajanje stanovanj v večstanovanjskih stavbah omejeno na 60 dni na leto, v eno- in dvostanovanjskih stavbah pa na 150 dni na leto.
A je gospodarski minister Matjaž Han ob prvem branju predloga napovedal spremembe z dopolnili. Med drugim naj bi zakon občinam omogočil, da omejitve za eno- in dvostanovanjske stavbe v celoti odpravijo ter tako dovolijo kratkoročno oddajanje vse leto. Poleg tega bi se lahko spremenila opredelitev stavb glede na število stanovanj – minister je omenjal možnost razdelitve stavb na tiste z do petimi in na tiste z več kot petimi stanovanji.
STA
