Referendum o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke bo davkoplačevalce stal kar 6,7 milijona evrov, kar pomeni približno 3,2 evra na prebivalca – gre za najdražji referendum v zgodovini Slovenije, poroča portal MMC.
Stroški referendumov skokovito narasli
Organizacija referendumov je v zadnjih letih občutno dražja. Lani je vlada za izvedbo treh posvetovalnih referendumov, ki so potekali hkrati z evropskimi volitvami, namenila 3,48 milijona evrov. Zaradi sočasnosti z volitvami so bila nadomestila volilnim organom višja za 20 odstotkov.
Za primerjavo: leta 2021 je referendum o vodah stal okoli 4,2 milijona evrov, konec leta 2022 pa je Državna volilna komisija (DVK) ocenila, da bi samostojen zakonodajni referendum stal približno 4,8 milijona evrov.
Višji stroški zaradi reforme plač funkcionarjev
Kot pojasnjuje MMC, ključni razlog za višje stroške niso le inflacija in dražji materiali, ampak predvsem reforma plač, ki jo je uvedla aktualna vlada. Nadomestila za delo v volilnih organih so vezana na osnovno plačo predsednika ustavnega sodišča, ki se je s 6087,86 evra zvišala na 8821,04 evra bruto. Povišanja pri izplačilih volilnim organom so bila uvedena takoj, brez prehodnega obdobja.
Najvišje nadomestilo (25 % osnovne plače predsednika ustavnega sodišča) prejmeta predsednik in namestnik predsednika DVK-ja – vrhovna sodnika Peter Golob in Maja Baškovič – in sicer okoli 2200 evrov bruto, kar je skoraj 700 evrov več kot pred reformo.
Zorčič: Demokracija ima svojo ceno
“Največji delež stroškov odpade na nadomestila članom volilnih odborov. K skupnemu znesku so prispevale tudi višje cene poštnine, tiskanja in drugih storitev. Ampak demokracija stane,” je za TV Slovenija povedal direktor DVK-ja Igor Zorčič.
Na zadnjih volitvah in referendumih je pošiljanje obvestil volivcem državo stalo okoli 1,6 milijona evrov. Med druge pomembne stroške sodijo še najem volišč, informacijska podpora in tiskovine. “Pri teh stroških skušamo biti čim bolj racionalni,” je dodal Zorčič.
Po podatkih DVK-ja bo več kot polovico tokratnih stroškov (okoli 3,7 milijona evrov) namenjenih nadomestilom članom volilnih odborov. Za primerjavo: na volitvah v državni zbor leta 2022 so ti stroški znašali 2,72 milijona evrov, na evropskih volitvah lani 2,37 milijona evrov, na trojici referendumov pa 1,47 milijona evrov, so še za MMC pojasnili na DVK-ju.
Očitki SDS-u zaradi stroškov, a Hoivik: “Denar gre upokojencem”
Višji stroški so že sprožili kritike na račun SDS-a, ki je pobudnica referenduma. Poslanec Andrej Hoivik je v Odmevih dejal, da bodo “stroški referenduma šli predvsem upokojencem, saj se ti pogosto prijavljajo za delo v volilnih odborih”. Dodal je, da jim bo “vsak evro pod Golobovo vlado, ki viša davke, prišel prav”.
Podobno je pretekli teden za POP TV povedal njegov strankarski kolega Zvonko Černač, ki je pojasnil, da gre za 20 tisoč ljudi, ki delujejo v volilnih organih – večinoma upokojencev z nizkimi pokojninami, ki jim nekaj deset evrov pomeni med 10 in 20 odstotkov pokojnine.
Največ članov volilnih odborov, in sicer 3587, je predlagala prav SDS.
Višja nadomestila za člane odborov
Na tokratnem referendumu bodo predsedniki in njihovi namestniki v volilnih odborih prejeli 96,33 evra neto (prej 66,48 evra), člani in namestniki članov pa 81,51 evra (prej 56,25 evra). Samo člani, ki jih je predlagala SDS, bodo za delo na referendumu skupaj prejeli vsaj 300 tisoč evrov iz proračuna, še poroča MMC.
