Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju letošnjega leta na letni ravni zmanjšal za 0,7 odstotka. To pomeni konec obdobja gospodarske rasti, ki je trajalo več kot štiri leta. Nazadnje je Slovenija upad BDP zabeležila v zadnjem četrtletju leta 2020.
Po desezoniranih podatkih, ki omogočajo primerjave z drugimi državami EU, je bil padec BDP tako na letni kot četrtletni ravni nekoliko višji – 0,8 odstotka. Za razliko od zadnjega četrtletja 2024, ko je bil zabeležen 1,5-odstotni porast, je sedaj zaznati jasen preobrat v trendu.
Negativen vpliv menjave s tujino
Eden glavnih razlogov za upad BDP je bil negativen saldo menjave s tujino. Čeprav sta se tako izvoz kot uvoz v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala, je bil uvoz precej izrazitejši. Uvoz je zrasel za 1,9 odstotka, izvoz pa zgolj za 0,1 odstotka, kar je pomenilo neto negativni vpliv na BDP v višini 1,4 odstotne točke.
Domača potrošnja ostaja pozitivna
Kljub splošnemu upadu gospodarstva je domača potrošnja na letni ravni zrasla za 0,8 odstotka. Končna potrošnja se je povečala za en odstotek, pri čemer je največ prispevala država s 2,6-odstotno rastjo, medtem ko se je potrošnja gospodinjstev povečala le za 0,4 odstotka. Statistični urad je že skozi vse lansko leto zaznaval umirjanje rasti porabe gospodinjstev.
Investicije upadajo že četrto četrtletje zapored
Bruto investicije v osnovna sredstva so v prvem četrtletju 2025 padle za 5,1 odstotka, kar je že četrto zaporedno četrtletje padanja. Ključen razlog za to je bilo kar devetodstotno zmanjšanje investicij v gradbene objekte, ki so imele največji vpliv na skupni padec investicij.
Zaposlenost še naprej pada
Zmanjševanje zaposlenosti, ki je bilo zaznano že skozi vse leto 2024, se je nadaljevalo tudi v začetku letošnjega leta. V prvem četrtletju je bilo zaposlenih za 0,5 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Največji upad so zabeležili v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, vključno z zaposlovalnimi storitvami.
