V Zrečah je v petek zvečer potekalo prvo srečanje Združenja civilnih iniciativ za Slovenijo brez vetrnih elektrarn, v katerega je povezanih 11 civilnih iniciativ, ki na svojih lokalnih območjih nasprotujejo umestitvi vetrnih elektrarn. Po njihovem prepričanju bi s postavljanjem vetrnic Sloveniji povzročili več škode kot koristi.
Kot je povedal koordinator združenja Diego Loredan, je skupni cilj iniciativ ohranitev narave in zdravja ljudi, zato odločno nasprotujejo trditvam, da je gradnja vetrnih elektrarn v javnem interesu. S projekti vetrnic bi investitorji po njihovem namreč posegli na območja pomembnih naravnih dobrin v bližini naseljenih območij in jih degradirali.
“Namen našega povezovanja je združiti moči, da bomo lažje nastopali nasproti državi, a ne v smislu, da gremo v nek boj z njo, ampak da odgovornim pokažemo, kaj delajo narobe oziroma česa ne naredijo, da se ljudje ne bi počutili potlačeni,” je dejal Loredan. Napovedal je, da se bodo mesecu ali dveh znova sestale vodje civilnih iniciativ in sestavile program naslednjih aktivnosti.
Vetrne elektrarne ne sodijo v tako malo državo
Člani civilnih iniciativ so po njegovem prepričani, da vetrne elektrarne v tako majhno državo ne sodijo in da bi z njimi naredili veliko škodo, ne pa koristi. “Države, kot so Danska, Švedska ali Finska, da ne omenjam Nemčije, vse bolj ugotavljajo, da niso izbrale prave poti, saj z ekonomskega in okoljskega vidika niso dosegle ničesar,” je dejal.
V združenju zato kot alternativo vidijo predvsem sončno energijo, a ne na kmetijskih površinah, pač pa na strehah, je dejal Loredan in spomnil, da imamo v Sloveniji 1,2 milijona streh, ki bi jih lahko izkoristili v ta namen. Bolj bi veljalo po njegovem izkoristiti tudi geotermalno energijo, še vedno je nekaj možnosti koriščenja hidro energije.
Nekdanja ministrica sodeluje z civilnimi iniciativami
Dogodka se je udeležila tudi pravnica Dominika Švarc Pipan, ki sodeluje s petimi civilnimi iniciativami, med drugim tudi s tremi, ki nasprotujejo projektom velikih vetrnih elektrarn. Kot ugotavlja, ljudje ne poznajo svojih pravic in pravnih okvirov, ki jim jih te dajejo.
“Ti so izjemno zapleteni že samo v slovenski zakonodaji, potem pa so tukaj še evropski predpisi in mednarodne konvencije. Dolžnost države in seveda tudi investitorjev je, da ljudem nudijo informacije, jih proaktivno obveščajo in osveščajo o tem, kakšne pravice imajo v postopkih,” je poudarila.
Na vprašanje, ali investitorji zapletenost postopkov izkoriščajo, je dejala, da o tem sicer ne želi soditi, a pri nekaterih opažajo nekatere stalne vzorce obnašanja in komuniciranje z javnostjo, ki po njenem mnenju niso niti ustrezni niti spoštljivi.
Srečanje ni bilo naključje
Da je srečanje potekalo v Zrečah, ni naključje, saj se tudi prebivalci omenjene občine upirajo gradnji vetrnic na Pohorju. Kot je povedal zreški župan Boris Podvršnik, nikakor niso proti razvoju in zeleni energiji, a ne na škodo njihovih življenjskih habitatov.
Podvršnik glede načrtovanih projektov na njihovem območju težko ocenjuje, ali bodo na koncu uspešni z opozarjanjem na neprimernost umeščanja v neokrnjeno naravo, a meni, da so pristojni državni organi pri umeščanju v prostor do zdaj še vedno upoštevali demokratičen glas ljudstva.
Župan Ilirske Bistrice Gregor Kovačič je prav tako prepričan, da vetrne elektrarne niso primerne za Slovenijo, saj je ta zelo razpršeno poseljena in nima velikih degradiranih območij, prav tako pa po njegovem mnenju ni tako prevetrena kot območje severno od Alp ali pa v severni Evropi. Predlaga izrabo degradiranih območij. “Nenazadnje bi DEM lahko ob avtocestah postavljal manjše vetrnice,” je dodal.
Predstavniki civilnih iniciativ so za 2. junij napovedali posvet v državnem svetu. Kot je v zvezi s tem povedala Felicita Medved, ki sodeluje s CI Ojstrica, je potreben ponoven in tehten razmislek tako o slovenski energetski politiki kot o prostorski strategiji.
