Poslanci so na začetku današnje seje Državnega zbora na predlog koalicije z dnevnega reda umaknili tretjo obravnavo predloga zakona o medijih. V koalicijskih poslanskih skupinah menijo, da je pred dokončnim sprejemom zakona potreben dodaten razmislek o pripombah in ustreznosti rešitev. Umik so poslanci podprli soglasno, brez glasu proti.
Potreba po dodatnem razmisleku
Koalicija je predlog zakona, ki prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo, že pred tem zamaknila na matičnem delovnem telesu. Tokrat so kot glavni razlog za umik navedli, da gre za prvo celovito prenovo zakona po več kot 20 letih. Ključni cilj predloga je po njihovih besedah zagotoviti pravico prebivalcev Slovenije do celovite obveščenosti in svobode izražanja tudi v sodobnem medijskem okolju.
Izjava Svobode: zakon je temelj demokracije
Vodja poslanske skupine Svoboda, Nataša Avšič Bogovič, je ob predstavitvi predloga za umik poudarila: “Ker medijski zakon predstavlja ključni steber vsake demokracije, je družbeno odgovorno, da se pred dokončnim sprejemom opravi dodaten razmislek o pripombah, ki so bile po drugi obravnavi v DZ dodatno posredovane.”
Kritika iz vrst opozicije
Poslanka SDS Alenka Jeraj je napovedala podporo umiku tudi s strani njihove poslanske skupine, vendar iz drugih razlogov. Zakon je označila kot slab, nedomišljen in politično-ideološki projekt vladajoče koalicije. Vladi je očitala, da je zakon sprejela na dopisni seji 31. decembra, “daleč od oči javnosti”.
Jerajeva je izrazila pričakovanje, da bo zakon na dnevnem redu julijske seje, kar naj bi po njenem mnenju otežilo morebitne odzive, kot so veto Državnega sveta ali zbiranje podpisov za referendum. Koaliciji je očitala ignoriranje drugačnih mnenj in napovedala, da bodo v SDS ob vsakršni obravnavi tega zakona glasovali proti.
Glasovanje in podpora umiku
Stališča iz drugih poslanskih skupin niso bila predstavljena. Od 63 navzočih poslancev jih je 62 glasovalo za umik, nihče ni bil proti, poroča STA.
Kaj prinaša predlog zakona?
Predlog zakona o medijih med drugim predvideva:
- prvič državne pomoči za medijsko panogo,
- pregled nad medijskim lastništvom,
- preprečevanje medijskih koncentracij, ki zmanjšujejo pluralnost ali uredniško avtonomijo,
- označevanje vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco,
- prepoved spodbujanja nasilja, sovraštva in ščuvanja k terorističnim dejanjem.
