Slovenske občine čaka pomembna novost na področju zemljiške politike – uvedba posebne takse na neizkoriščena stavbna zemljišča. Čeprav je ukrep že uzakonjen, sta ga doslej dejansko uvedli le dve občini. V teh občinah lastniki nepozidanih zazidljivih zemljišč poleg nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) plačujejo še dodatno takso. Njen namen je spodbuditi racionalno rabo prostora in razvoj stavbnih zemljišč, ki jih občine določijo kot prednostna, piše v brošuri Priporočila za uvedbo takse na neizkoriščeno stavbno zemljišče, ki sta jo pripravila Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetski inštitut Slovenije.
Z davkom proti neizkoriščenim zemljiščem
Številne slovenske občine se že dolgo soočajo z izzivom neizkoriščenih stavbnih zemljišč. Ker lastniki z njimi pogosto ne ukrepajo, številne parcele ostajajo prazne, kar zavira razvoj lokalnih skupnosti, zmanjšuje vrednost prostora in omejuje širitev naselij.
Kot ena izmed rešitev se vse pogosteje omenja prav uvedba takse, saj bi lahko spodbudila lastnike k aktivnejši uporabi zemljišč ter občinam omogočila bolj uravnotežen in trajnosten razvoj.
Namen takse je spodbuditi uporabo že komunalno opremljenih zemljišč, ki so namenjena gradnji. V praksi namreč številna zazidljiva zemljišča ostajajo nepozidana, kar vodi v širjenje gradenj na kmetijska in gozdna območja ter otežuje prostorsko načrtovanje.
Občine, kjer je veliko nepozidanih stavbnih zemljišč, težko pridobijo ustrezne površine za gradnjo, kar omejuje njihovo rast. Mladi se zato pogosto selijo drugam, kjer lažje pridejo do zemljišča za svoj dom. Lastniki pa pogosto ne želijo prodati zemljišč ali zanje zahtevajo previsoke cene, zato ta ostajajo neizkoriščena oziroma se uporabljajo v kmetijske namene.
Kaj velja za neizkoriščeno stavbno zemljišče?
Taksa na neizkoriščeno stavbno zemljišče je posebna dajatev, ki jo občina lahko odmeri za zemljišča, pripravljena za gradnjo, a ostajajo neizkoriščena. Po Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-3) se za neizkoriščeno stavbno zemljišče šteje tisto, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-
je vpisano v evidenco stavbnih zemljišč kot urejeno zazidljivo zemljišče,
-
zanj ni pridobljeno veljavno gradbeno dovoljenje,
-
samo ali skupaj s sosednjimi zemljišči izpolnjuje pogoje glede velikosti gradbene parcele, kot jih določa prostorski akt,
-
leži na območju, kjer občina predpiše plačevanje takse.
Tovrstna zemljišča so torej že pripravljena za gradnjo, vendar niso v uporabi. Namen takse je spodbuditi lastnike k gradnji ali prodaji zemljišč, s čimer bi prispevali k učinkovitejši rabi prostora in razvoju občin.
Višina takse in pristojnosti občin
Višina takse je določena z zakonom in znaša 0,3 evra na kvadratni meter neizkoriščenega stavbnega zemljišča. Občine same določijo območja, na katerih se bo taksa odmerjala, višine pa ne morejo določati samostojno.
Občina bo torej morala v skladu z zakonodajo in svojimi prostorskimi cilji določiti območja, ki bodo vključena v sistem takse. Ta območja bodo jasno opredeljena in vpisana v uradne evidence.
Možnost pritožbe lastnikov
Če se lastnik zemljišča z občinsko odločitvijo ne strinja, se lahko pritoži. V brošuri je zapisano: »V sklopu postopka bo lastnik o lastnostih zemljišča obveščen in bo imel možnost pritožbe. Če bo menil, da zemljišče ne izpolnjuje pogojev za nepozidano in urejeno zazidljivo zemljišče, bo lahko sprožil upravni postopek, v katerem bo izveden ugotovitveni postopek.«
Spodbuda za boljšo izrabo prostora
Za občine uvedba takse pomeni dodatno orodje za spodbujanje razvoja, učinkovitejšo rabo prostora in pridobivanje sredstev za razvojne projekte. Ukrep sledi cilju racionalne rabe prostora in razvoja stavbnih zemljišč kot temelju zemljiške politike. Lastniki pa se bodo morali odločiti – ali zemljišče aktivirati, prodati ali sprejeti višje stroške, ki jih prinaša ohranjanje prazne gradbene parcele.
